Prebrano

  Te že pogrešam in druge zgodbe iz Francije [antologija francoske kratke proze] * če že, ocena 7/10..... Zgodbe so vse zanimive in razen zadnje tudi gladko berljive. Večinoma pa so zelo ambiciozne ali po stilu ali po sporočilu , nekatere celo grandiozne, niti niso zelo prepoznavno francoske, prej zelo internacionalne. Spremna beseda poudarja pomanjkanje tradicije francoske kratke proze ( Pepelka francoske književnosti ), kar dokazuje že pestrost poimenovanja (contes, nouvelle, histoire, récit, textes, narrats, ...), kar pa lahko namiguje tudi na barvitost in neukalupljenost, ne pa zgolj na (analitično) zapostavljenost v primerjavi s slavnim francoskim romanom. Menda pa postaja kratka proza v zadnjem času vedno bolj priznana in to pod vplivom prevodov tujih kratkih zgodb (ha!?). Leta 1955 je že izšla ena zbirka slovenskih prevodov krajših francoskih tekstov (Potovanje po Veliki Garabaniji), v kateri pa so bili tudi izseki romanov. Avtorica spremne besede pa, zanimivo, pristavi, da ...

  Hermann Hesse: Mali srpan in druge mladostne pripovedi * če že, ocena 8/10..... Hermann Hesse (1877-1962) je telih osem zgodb napisal pri svojih 25-33 letih. Govori o odraščanju,  odtrgavanju od doma, prvih naivnih zagledanosti in plahih poskusih, zavrnitvah... Tri od devetih zgodb so se mi zdele izjemne, kar nekaj pa slaboprebavljivo naivnih . Mladostne pripovedi da, res o mladostnikih in odraščanju, se mi pa zdi, da je to lažje prizanesljivo brat, če poznaš še kakšen Hessejev večji biser. Prva zgodba Iz otroških časov  je prvoosebna, z manj opisov in utemeljevanjem dejanj, ki pri pripovedanju o sebi niso potrebne oziroma so odveč, ta zgodba me je najbolj ganila in pretresla, po njej sem bila pri vseh ostalih žal obsojena na rahlo razočaranje... v njej se spominja smrti otroškega prijatelja, odraščanje od tiste prve pomladi, ko potem nobena pomlad ni bila več ista. Mali srpan (julij) govori o prvi zagledanosti v malce starejše dekle na kratkem obisku, dekle je obzirn...

  Jean-Paul Sartre: Zid; Besede * če že, ocena 8 in 9/10..... Kompilacija zgodnjih kratkih zgodb in avtobiografije o otroštvu napisana na starost . Sartre (1905-1980) je eden največjih mislecev 20. stoletja (eksistenčna filozofija: eksistenca predhodi esenci, boga ni, človek je obsojen na svobodo, pri ustvarjanju samega sebe ni izgovorov, a vendar pekel so nam drugi...), antikolonialist in marksist, odprtega tipa sopotnik Simone de Beauvoir, literarni nobelovec 1964 (nagrade sicer ni hotel prevzeti). Zid je zbirka petih kratkih zgodb, ena od njegovih najbolj cenjenih literarnih del (pa še Muhe, Gnus itd), izdan 1939, par let pred najbolj odmevnimi filozofskimi deli. Besede pa je izdal 1964 kot že uveljavljen filozof, ta avtobiografija prvih deset let otroštva ima formalno dva dela Branje in Pisanje, sam pa je videl razčlembo v pet "dejanj": 1. družinska zgodovina, 2. otroško zatekanje v imaginarni svet, 3. zavedanje realnosti sveta, 4. pisanje, 5. razmišljanje.  Najprej sem p...

  Thomas Bernhard: Moje nagrade * če že, ocena 9/10..... Avstrijski enfant terrible, 1931-89, umrl tik pred dogovorjeno oddajo tegale teksta založniku, ki je izšlo ob 20. obletnici smrti. V urednikovi pripombi na koncu knjige je ocenjeno, da je tekst bil napisan deset let pred smrtjo. Nekoč sem že z velikim navdušenjem prebrala nekaj Bernhardovih del, kakšno celo v nemščini, ampak razen cinizma in strastnega napadanja avstrijskega malomeščanstva se ne spomnim veliko, tele kratke Nagrade so ravno pravšnje, da se ga morda spet lotim. Komentira devet prejetih nagrad (od 12 ali 13, kot pripiše), malo o dogajanju in razmišljanju okrog tega, na koncu pa sledi še pet nagovorov ob slavnostnih podelitvah (znani so škandali okoli teh njegovih govorov ob nagradah...) ter kratko pojasnilo avstrijskega urednika. Kar veliko omenja teto (no, ampak izkaže se , da je ta "teta" njegova 37 let starejša življenjska sopotnica) in deda, tudi pisatelja , ki je tudi prejel prestižno Avstrijsko držav...

  Heinrich B öll: Kaj bo iz tega fanta? ali Nekaj s knjigami * če že, ocena 8/10..... Heinrich Theodor Böll (1917 – 1985) je bil 1972 nobelovec. Pred vojno se ni želel vključiti v Hitlerjugend, a je bil mobiliziran, štirikrat ranjen in povojni ujetnik. Bil je zelo priznan, vpliven in nagrajevan pisatelj nemškega povojnega vala, ki se je soočal s spomini in krivdo WWII in nasprotoval molku in tabujem - prava nacionalna vest.  Bil je strasten pacifist, sploh  po lastnih vojnih izkušnjah, pa tudi iz pacifistične köllnske družine (so pa enega sina zaradi pritiskov vendarle delegirali med hitlerjeve mladce, kar jim je za vedno zameril, in res bi lahko vsaj metali kocko, izobešali pa itak so najmanjšo možno zastavo s kljukastim križem...). Predvsem njegov  Ansichten eines Clowns  (1963) je zaradi kritiziranja katoliške cerkve in CDU stranke povzročil velike polemike.  Böll je bil veren, a zelo kritičen do cerkve in ni nikoli odpustil konkordata med Vatikanom in n...

  Senko Karuza: Vodnik po otoku * če že, ocena 8/10..... Knjigo sem enkrat aprila pobrala v knjigobežniški hišici in mi je bila takoj zelo všeč, se mi je pa zdela bolj lahkotno branje po kapljicah in zato sem jo kar nekaj odlagala. Poglavja so kratka, včasih bolj slike, včasih tematika, včasih razmislek, včasih pripoved, morda celo samo en specifičen štos - gre pa za življenje na otoku, o posebnih ljudeh s posebnimi pogledi in filozofijo, duhovito, specifično, napisano z naklonjenostjo in ljubeznijo do otoka in otočanov, med obujanjem spominov na otroštvo ali mladost ali boljše ali slavne čase, z nostalgijo in trmo. Kot da gre za generični hrvaški otok, večinoma se uporablja prva oseba množine, ki mi ne deluje toliko kot "mi vsi otočani", kot bolj za naivno prepričanje posameznika, da gre za elementarno razmišljanje in nekaj, kar bi čutil vsak, ki bi imel izkušnje otočana - z jasno večvrednostjo, da pa vsak  pač ne more biti otočan.  Zgodbice so kratke, največkrat po dve ...

  Aleksandar Hemon: Vprašanje Bruna * če že, ocena 8/10..... - koncept celotne knjige je "rahlo" konfuzen, zelo različni stili kratkih zgodb, različne dolžine , niti ni kazala zgodb. Nekatere zgodbe napisane v prvi osebi, pa jasno niso avtobiografske, nekatere napisane v tretji osebi in deloma celo kot ženska, pa jasno izhajajo iz izkušenj pisatelja. Zdi se, kot da je Hemon tukaj nabral skupaj več svojih tekstov iz obdobja, ko se je zelo lovil in iskal kot človek in pisatelj . Ob izdaji izvirnika je bil star 36 let, za njim je 8 let Amerike, vojna v  Bosni se je umirila, prebavila pa še ne, za njim je najbrž osebna eksistenčna beda kot tudi že prvi nenadejani uspehi pisanja v angleščini... V  tej zbirki nekaj spominov na otroštvo in mladost in umeščanju v Ameriki, na razne ljudi, ki so se ga dotaknili - pa čeprav samo na daleč, na mizerijo begunca v ZDA, spremljanje vojne od daleč,  apatično iskanje prostora zase pod tujim soncem v obdobju, ko je bil popolnoma z...

Zgodbe iz Kitajske in Tajvana  [antologija sodobne kitajske in tajvanske kratke proze]     * če že, ocena 7/10..... - izbor je omejen na zgodbe po 1937 z izbruhom japonske vojne, ki ji je sledila druga svetovna in tudi državljanska vojna do 1949, nato pa novoformiranje države pod Mao Zedongom, čemur sledi molk kulturne revolucije 1966-1976. V tej knjigi je večkrat navedeno, da za obdobje prej in potem že imamo dve antologiji kitajskih kratkih zgodb v slovenščini. Tole tukaj pa je torej zapolnjevanje te vojne in komunistične vrzeli. Novokomponiranje krasnega novega sveta se zelo čuti v zgodbah , tole niso bili neki silni oporečniki (čeprav je bil kakšen od avtorjev tudi zaprt, preganjan ali celo usmrčen).... Tajvan je bil pod japonsko oblastjo, ki je bila kar tolerantna do pisanja v lokalnem jeziku, a z izbruhom vojne 1937 se je začelo nasilno pojapončevanje, kasneje pa pokitajčevanje...  - čudno in neprimerno, kako se z združevanjem kitajske ...

Zgodbe iz Turčije  [antologija turške kratke proze]   * če že, ocena 8/10..... - izbor je omejen na zgodbe napisane po letu 1945 oziroma na avtorje rojene po 1923, po ustanovitvi Turčije v sedanjih mejah... je zelo pester, od ekzotičnih tradicionalnih ritualov do transvestitev in politično korektno eno zgodbo tudi o pogromu Armencev... zgodbe in s tem izbor mi je bil všeč, se pa vedno bolj sprašujem o izbornikih telih antologij - kajti od njega je odvisno absolutno vse: kako kvaliteten je izbor, kdo in kaj je uvrščen ter kdo in kaj ni... pa ne velja to samo za problematične države z omejeno svobodo izražanja... zdaj sem že tako padla v tole zbirko, da bom najbrž prebrala še marsikatero, čeprav so me teli izbori oziroma izborniki zaceli žuliti... v tejle antologiji so poleg kratke biografije avtorjev tudi njihove fotke, kar je prvi tak primer iz te zbirke, še mnogo bolj pa bi me zanimala biografija izbornika in to napisana od kakšnega pisatelja, ki ni bil izbr...

Zgodbe iz Venezuela  [antologija venezuelske kratke proze] * če že, ocena 7/10..... - zelo sodobne zgodbe, avtorji rojeni med 1950 in 1987... in na nek nacin zelo "nevenezuelske", pač pa globalne ali pa lokalno nespecifične, seveda malo več omenjanja ruma ipd, ampak pri tem in latinskih imenih se pa konča - pri takih izborih iz držav z diktaturo se postavlja vprašanje, kakšen odnos ima izbornik do uradne politike in kakšen odnos ima uradna politika do izbornika... vidi se, da je bila spremna beseda napisana v Madridu... o tem nič ne v spremni besedi ne na hitro nisem nič našla o izborniku na spletu... me pa čudi, da v tej sodobni! literaturi ni nič o skrajno problematicni politiki na oblasti, ki direktno vpliva na življenja vsakega pozameznika - je pa spremna beseda zelo zanimiva in poetična: Venezuelo predstavi kot nepokorno, ljubečo in zanemarjajočo, leno in deloholično, protislovno in brez olepševanja, nežno in kruto... - v zgodbah je veliko zelo eksp...

Zgodbe iz Indije [antologija sodobne indijske kratke proze] * če že, ocena 8/10..... - 19 zgodb iz 14 (od 18 uradnih) jezikov iz Indije... nekako nakazano v spremni besedi, da je bilo pokrivanje jezikov glavno merilo izbora, ni pa jasno, zakaj niso našli še tiste manjkajoče 4, gotovo razlog obstaja, samo napisan ni - o avtorjih posameznih zgodb izredno skop zapis (sploh v primerjavi z drugimi antologijami iz iste zbirke), praviloma samo, v katerem jeziku pišejo in če so glih dobili kakšno nagrado - vsekakor sem pogrešala vsaj letnico rojstva, da bi znala približno umestiti zgodbe, a zdi se, da gre za sodobne pisatelje in večinoma še žive (ob njihovih skopih opisih največkrat v sedanjiku zapisano, v katerem jeziku pišejo) in tudi kakšne sodobne reference (smrt princese Diane, npr)... napisano je, da gre za avtorje, ki so doživeli desetletja indijskih sprememb v XX. stoletju, in to je to - zgodbe so prevedene iz angleščine, prevajalk je kar nekaj in načelom...

Zgodbe iz Amerike  [antologija sodobne ameriške kratke proze] * če že, ocena 4/10..... - izbor zgodb je omejen po letu 1965 in je zelo zatežen, prve štiri zgodbe sem začela in se matrala in obupala pred njihovim koncem, ostale so bile nekako berljive, a nekatere zelo na meji... sploh prve štiri zgodbe kot da jim je bil cilj, da bi bile zatežene in nerazumljive in larpurlartistične in same sebi namenjene alkvaže, ostale pa večinoma kar berljive a brez kakšnih posebnih biserov - za politično korektnost forsirano zastopano črnsko, azijsko-ameriško, mehiško, indijansko poreklo avtorjev in zgodb, poudarjanje izgubljajočih kultur obrobja, pa malo Vietnama... zgleda, da je bila primerna PC družbena angažiranost glavni kriterij izbora - morda sem pa tudi enostavno preveč pričakovala, saj sem prebrala že mnogo dobrih ameriških zgodb in njihovih izborov (v angleščini sicer) in ker sem mislila, da bo izbor podoben Zgodbam iz Kanade - čudno, da so ob vsej korektnosti za "zgodbe ...

Zgodbe iz Japonske  [antologija sodobne japonske kratke proze] * če že, ocena 6/10..... - hm hm, zelo nenavadne ekzotične bizarne zgodbe po vsebini in tudi po načinu pisanja ... sem kar težko brala in nobena zgodba se me ni zelo dotaknila, čeprav so mi bile zanimive in nenavadne in sem se predvsem samo čudila in si mislila, da je Japonska še bolj drugačna od vsega, kar poznam, kot sem si že itak mislila... š e tista zgodba, ki ni bila popolnoma futuristična ali drugače čudaška (roboti, razteleševanje, množični in posamezni harakiri, umori in serijski umori, pedofilija,...), je imela vsaj en kratek dodatek o zabavi duhov ... - dotaknila sta se me dva stavka (Čejndz: do ene petintridesetega leta si je kot vsak mislil, da bo vsak hip prišlo do preboja... Duhovi iz Lexingtona: po moji smrti ne bo nihče dva tedna prespal v postelji, kot je moj oče po materini smrti in jaz po očetovi), in to je to... - skoraj sem si mislila, da sem pa zdaj ozdravljena navdušenja nad kratk...