Prebrano

Javier Marías: Zaljubljenosti * če že, ocena 8/10..... Napisano z vidika sodobne mlade ženske (tehnično, a kar prepričljivo), ki redno srečuje in opazuje srečna zakonca v bistroju, kamor hodi vsak dan pred službo. Nekoč pa par neha prihajati. Sledi razjasnjevanje umora, a bolj razglabljajoča psihološka analiza kakor kriminalka. Kako težko, a nujno je sprejeti smrt ljubljenega človeka. In kako včasih samo smrt omogoči uresničitev ljubezni.   D robnjakarsko premišljanje o premišljanju in razčlenjevanje besed.  Razpredanje je občasno zelo dolgovezno, stavki pa komplicirano strukturirani. Zgodba poteka zelo počasi. Dolgi monologi, celo alternative dejansko izrečenemu ali pa potencialne izjave mrtvih. L iterarni esejistični vložki zlasti o Dumasu, Shakespearu, Balzacu ( Trije muškatirji,  Macbeth, Polkovnik Chabert ) o smrti, mrtvih in umorih, žalovanju, zaljubljenosti . Z elo pretanjeno rahločutno pisanje, brati je potrebno precej zbrano in umirjeno in se za marsikateri ...

Javier Marías: Tako belo srce   * če že, ocena 9/10..... - knjigo sem dobila v dar pred mnogimi leti od Petra in Urše, in se je sploh ne spomnim, in sem se zaradi posvetila zdaj kar malo prisilila, da sem jo prebrala... prekladala sem jo in hranila na dosegu rok že mnoge zadnje mesece, parkrat začela, vedno od začetka - a čeprav se mi je zdel način pisanja zelo zanimiv in slutila se je dobra knjiga, mi nikakor ni steklo - gre za zgodbo o skrivnostih: o tem, da ko enkrat veš, tega ne moreš več spremeniti, in "srce ni več tako belo"... in so ljudje, ki s tem ne morejo živeti, vsem pa spremenijo perspektivno na osebe, ki jih poznamo celo življenje. ..  - naslov je citat iz Macbetha, in knjiga se začne s prizorom samomora mlade ženske pred skoraj pol stoletja, ki se je ravno vrnila s poročnega potovanja... seveda se sluti, da je razlog njenega samomora neka velika skrivnost, nenavadna in slučajna in težka in ljubezenska zgodba, a potem zgodba zahaja v analizo odnosov...