Prebrano

  Francesca Duranti: Canaria na zadnji plovbi * če že, ocena 1/10..... Avtoričina rodbinska saga skozi stoletje rodov  v Genovi in širše, "p olna vzponov, trpljenja, ponosa, dramatičnih preobratov in nežnega upanja " - in res je stil skrajno melodramatičen in obrtniško poetičen . Mrgoli popravljičenih likov, veliko natančnih opisov zunanjih izgledov sploh žensk, opredeljevanje lepote in grdote, polno dvogovorov oživljenih prednikov. Desetletja kar drvijo. Nenavadne ekstremne osebe in ljubezensko-poslovne zgodbe priviligirane podjetne rodbine.  Avtorica je hčerka Paola Rossija, novinarja, politika in italijanskega ustavnega sodnika v 70-ih letih - celotna knjiga nekako o njegovih koreninah, kako je postal, kar je bil, o usodah njegovih prednikov in podrobneje o njegovi zgodnji politični poti. Knjiga zajema cca drugo polovico 19. in prvo 20. stoletja - začne se z rojstvom avtoričine prababice, ki jo prevzame dojilja s čarovniškimi sposobnostmi, konča pa z njeno smrtjo v vis...

Carlo Levi: Kristus se je ustavil v Eboliju * če že, ocena 9/10..... Opis enoletne konfinacije na skrajnem jugu Italije bogu za hrbtom sredi 1930-ih, z neko mešanico čudenja, zaprepaščenosti, naklonjenosti in pravljične nostalgije do tistih čudnih ljudi in krajev. Ljudje so političnega izgnanca sprejeli odprtih rok in src, za fašizem jim ni bilo mar, oboževali so ga kot neuradnega zdravnika, slikarja in polboga iz drugega sveta. Sociološko in folklorno opisuje revščino, sušo, lakoto,  navade, šege,  brezbožnost in vraževernost ter splošno zaostalost in brezizhodnost.  Posmehovanje brez zaničevanja , popolno sprejemanje in razumevanje človeške narave, vključno s topoumnostjo... Carlo Levi (1902-1975) je bil rojen v premožni judovski torinski družini. Doštudiral je medicino, posvetil pa se je slikarstvu, pisateljevanju  in politiki. Ob začetku abesinske (oz. etiopske) vojne izgnan v Aliano (v knjigi imenovan Gagliano), kot nasprotnika režima ga je fašistična Mussolinij...

  Claudia Durastanti: Tujka * če že, ocena 8/10..... Pisateljica in prevajalka (1984). Hči dveh gluho nemih staršev, oba sta bila umetniška boema in neprilagojena, otrok nista vzgajala konvencionalno . Italijansko-ameriška migrantska rodbina, do šestih let je živela v New Yorku, potem pa na podeželju na italijanskem Jugu, kot odrasla se seli v Anglijo. Piše precej poetično, prikrito melanholično, en suh humor in cinizem.  Nekaj poglavij s kratkimi podpoglavji z zanimivi in pogosto intrigantskimi naslovi. Začne z opisovanjem svojega bizarnega otroštva in širše ter ožje družine in rodbinskih legend ter internega humorja, zdi se, da pri tem poetično pretirava. Konkretnih dogodkov ni veliko, vse je bolj tako posplošeno oddaljeno pripovedovanje z občasnimi nakazanimi detajli, z mešanico navdušenja in ogorčenosti nad rodbino in to glede istih vidikov . Stavki so inteligentni, globoki in prebrisani, želijo povedati stvari tudi med gostobesedičenjem, so se mi zdele kar posebene ...