Prebrano

  Miha Mazzini: Otroštvo * če že, ocena 9/10..... Spomini na otroštvo v cca 20 zgodbah zapakirani v posamezen proces spominjanja in soočanja. Težke zadeve so se mu dogajale , psihične in fizične in seksualne zlorabe, nefunkcionalna družina, smrt prijatelja med igro... A je imel presenetljivo gibkost, da ga nič od tega ni zlomilo in je ostal odprtega srca in duha. Izreden pogum, modrost in moč, da se s tem sooča. In tudi zanimiv način pisanja. Ne obtožuje, ne jadikuje, ne pametuje. Samo pripoveduje, ne preveč ne premalo. Neka mirnost in celo humor.  Prepuščen je bil verskofanatični babici v blokovskem stanovanju na Jesenicah, zlepa ni zapuščal stanovanja, še gledanje skozi okno mu je omejevala. Mama nesrečna in od življenja povožena snažilka,  pretepala ga je za vsak nič (npr za tik),  močno  sovraštvo obsojenosti med babico in mamo, bil je " pankrt od pankrta". Obe je imel rad in se ju tudi bal. Nekaj osebnih fotografij, nekaj citatov iz literature. Poglavja ima...

Mati Noč / Kurt Vonnegut * če že, ocena 10/10..... - prva izdaja 1961, slovenski prevod 2007 - knjigo mi je posodila Daša, se mi je pa med branjem zdelo, da cel kup stvari in fraz in for poznam – zdi se mi, da sem jo morala prebrati v študentskih časih, očitno v angleščini, čeprav se jasno spomnim samo Klavnice 5 in Zajtrk prvakov, in sem mislila, da so vse te fraze od tam. - kultna knjiga, mirovniška, humanistična, cinična, s slavnimi in pogosto citiranimi frazami Uvod avtorja iz leta 1966 (str 5, 6 in 7), o njegovih osebnih izkušnjah z nacisti in vojno. Ta Uvod je čudovit, kratek in enostaven in pretresljiv. Knjiga mi je bila zelo všeč, uvod pa še mnogo mnogo bolj. Bil je vojni ujetnik, vzdrževati se je moral z lastnim delom v tovarni sirupov, ko je ob koncu vojne doživel bombardiranje Dresdna, ki ga je preživel v hladilnici pod klavnico “z vrstami in vrstami otrebljenih kadavrov”. Absolutni mirovnik na ciničen nacin, s toleranco in svetovljan brez patetike, trpe...

Iskanje izgubljenega človeka : iz raziskovanih življenj / Stephen Grosz * če že, ocena 5/10..... knjigo mi je za dolgotrajno bolniško posteljo posodil Peter, potem ko sem mu rekla, da če že kaj, bi kvečjemu brala kakšne kratke zgodbe - in je našel doma tele zgodbe o klientih psihoterapevta presenetile so me številne napake, zatipkanosti črk in druge površnosti, npr gospodična C, a z možem in otroki, in v istem odstavku poimenovana tudi gospa – se mi zdi, da domnevajo oz. so se odločili, da Gradišnika ni treba lektorirati. Sem pa prvič opazila zapis, da zadeva ni prevedena, ampak poslovenjena - kar se mi je zdelo še posebej obetavno.  str 86: zid, postavljen med mene in življenje  str 59: Intimnosti ne zmorem, osamljenost pa mi lahko pride do živega.  str 135: Dolgočasna zgodba: veliko govoril, a ne meni = stalna odsotnost  str 149: Pljuvanje, jeza je potrditev tega, da še vedno verjameš, da bi lahko bilo drugače in da se lahko popravi. Zelo me preseneča ...