Prebrano

  Deborah Levy: Cena življenja * če že, ocena 9/10..... Drugi del njene "žive avtobiografije", prvi Vsega tega nočem vedeti mi je bil zelo všeč. Tukaj gre za obdobje ločitve, istočasno ji je umirala mama .  Iz perspektive časa pisanja pove kakšno zadevo tudi za nazaj, najbrž bi se dalo brati tudi čisto samostojno, a prvi del avtobiografije pomaga pri všečnosti  drugega dela. Prvi del ima seveda težkodosegljivo prednost otroštva in infantilizma. Ne pripoveduje premočrtno, bolj po nekih medsebojno fluidnih delih, ki jih uvaja s kakšnimi sprotnimi asocijacijami. Ločila se je, se preselila, pisala, se intenzivno družila z novimi ljudmi, opazovala naključneže, obiskovala mamo v bolnišnici in jo v zadnjih tednih crkljala s sladoledom, se vozila naokrog z električnim kolesom, pa tudi potovala, saj je bila v tem obdobju že uspešna in prevajana in nagrajevana avtorica. Nekajkrat se referira tudi na kakšne svoje knjige, ampak še kar v znosnih količinah. Precej enih citatov, s...

  Deborah Levy: Vsega tega nočem vedeti * če že, ocena 10/10..... Deborah Levy (1959) je britanska pisateljica, pesnica in dramatičarka, rojena v Južni Afriki, v zgodnjem otroštvu je bil njen oče več let kot aktivist Afriškega kongresa v zaporu. Začne s spominom na večer pred očetovo aretacijo (izdelala sta snežaka iz veselja ob izjemno redkem snegu), pa kako so bili neprijazni do nje v šoli ali pri rasistični teti, in kako se je naučila skrivati resnico, govoriti čisto potiho oziroma raje sploh ne govoriti in kvečjemu pisati, opazovati in se čuditi svetu in ljudem okrog sebe, sklepati drobna zavezništva in se ne pretvarjati, da je lahko šlo za prijateljstvo ali celo ljubezen s strani zaposlenih črncev, ki so morali zapustiti svoje otroke, da so delali pri belcih, ki so jim nadeli tipična belska imena, da se niso trudili z originalnimi imeni... Ne pripoveduje o očetovih herojstvih, to za nekajletno hčerko ni nič važno. Duhovito predstavi svojo načičkano sestrično in svojo debelo ra...