Kaj bo iz Heinricha Bölla?

 

Heinrich Böll: Kaj bo iz tega fanta? ali Nekaj s knjigami

* če že, ocena 8/10.....

Heinrich Theodor Böll (1917 – 1985) je bil 1972 nobelovec. Pred vojno se ni želel vključiti v Hitlerjugend, a je bil mobiliziran, štirikrat ranjen in povojni ujetnik. Bil je zelo priznan, vpliven in nagrajevan pisatelj nemškega povojnega vala, ki se je soočal s spomini in krivdo WWII in nasprotoval molku in tabujem - prava nacionalna vest. Bil je strasten pacifist, sploh po lastnih vojnih izkušnjah, pa tudi iz pacifistične köllnske družine (so pa enega sina zaradi pritiskov vendarle delegirali med hitlerjeve mladce, kar jim je za vedno zameril, in res bi lahko vsaj metali kocko, izobešali pa itak so najmanjšo možno zastavo s kljukastim križem...).

Predvsem njegov Ansichten eines Clowns (1963) je zaradi kritiziranja katoliške cerkve in CDU stranke povzročil velike polemike.  Böll je bil veren, a zelo kritičen do cerkve in ni nikoli odpustil konkordata med Vatikanom in nacisti 1933, podpisal ga je bodoči papež Pius XII in s tem nacistom dal mednarodno legitimnost (oče pa je tudi kot mizar restavrator delal za cerkev in jo dobro poznal, zato je strogo prepovedal sinovom ministrirati). Konzervativci ga zaradi pogledov na religijo in socialna vprašanja seveda niso marali in oporekali njegovi nobelovi nagradi, češ da jo dobivajo samo liberalci in radikalni levičarji.

Kaj bo iz tega fanta? je pred vojno govorila predvsem njegova mama. Tale kratka knjigica je nastala okrog podlistkov in se osredotoča izključno na zadnja štiri leta gimnazije v predvojnem obdobju v času nacističnega vzpona 1933-37. Naciste so v družini po tiho zasmehovali, a se jih tudi bali in se le počasi soočali s tem, da ne gre le za kratkotrajen politični fenomen. S šolo se v teh spominih sicer ne ukvarja veliko in večkrat mimogrede napiše: ja, tudi v šolo sem hodil. Ne trudi se biti faktičen in zgodovinski, gre bolj za globalne spominske vtise in vzdušje tistih zadnjih najstniških let. 

Piše rahlo ironično, duhoviči iz predvojne distance, ko se še ni vedelo, kakšne grozote čakajo svet, nostalgično se posmehuje tudi lastni družini, brez da bi se spuščal v podrobnosti ali jih zelo osebno predstavljal, šola je bila zaradi predvojnih koračnic zelo čudna (ga je pa zelo zverziralo pisanje povzetkov obvezne literature Mein Kampf), on pa se je vendarle predvsem ubadal s tem, kaj bo postal - in je kar vedel, da nekaj v zvezi s knjigami, iz družinske obrtniške perspektive si je bolj predstavljal knjigovezništvo, nekdo mu je to popravil v založnistvo, bral je vsekakor rad. Skorajda mimogrede pove, da je bil precej bolehen in da domneva, da psihosomatsko zaradi nacističnega rožljanja, pa da sta z mamo postala odvisnika od neke droge, ki so jo kupovali v lekarni in je povzročala evforijo. Spomini so iz daljave na mladost nekoliko lahkotni, niti se zelo ne poglablja ne v vzpon nacizma, ne v lastne frustracije in odraščanje - mojstrska ironija je predvsem v tem, da pisatelj pa ve, da bralec dobro ve, kaj bo iz tega fanta in tudi kaj bo sledilo iz tega predvojnega obdobja... 

Knjiga mi je bila bolj srednje všeč. Veliko omenja (meni) popolnoma neznane in obrobne predvojne nemške politične like, in teh političnih nemških podrobnosti, ki so bile njemu očitno zelo pomembe, nisem mogla razumeti. Piše v pogostih tipičnih nemških dolgih nabuhlih stavkih, ki jih je težko prevajati (in se tega sloga oziroma stavčne strukture po mojem mnenju prevod tudi preveč rigidno drži), gre za poseben trpek inteligenten germanski humor, ki mi je blizu in ga cenim (a mi je mnogo boljši v originalu in je najbrz težko prevodljiv). Bi pa prebrala še kaj njegovega, morebiti pa bi veljalo poskusiti v nemščini.

Heinrich Böll: Kaj bo iz tega fanta? ali Nekaj s knjigami; prevod Ana Jasmina Oseban; naslov originala: Was soll aus dem Jungen bloß werden? oder Irgendwas mit Büchern, 1981; Modrijan, 2014, zbirka Svila; ISBN 978-961-241-862-5; 117 strani.

nagnjenost k bežanju na bolje

1981, tole je ratalo iz tistega fanta