Prebrano

  Florjan Lipuš: Mrtve stvari. O sebi, o drugih, in o tretjem * če že, ocena 10/10..... Mamo so med mesenjem kruha avstrijski žandarji odgnali, v taborišču so jo zaplinili 1945. Z mlajšim bratom sta ostala sama z betežno babico, ki pa je tudi kmalu umrla, o če je bil že prej vpoklican v avstrijsko vojsko.  Mimogredno so poskrbeli nekako zanju.  Oče se je vrnil iz vojske, redkobeseden, redkočustven, odtujen, spet se je poročil, mačeha je bila razumevajoča, pa saj stikov ni bilo veliko. Florjan je čez leta pristal v katoliški gimnaziji, kasneje je sredi četrtega letnika zapustil semenišče in postal učitelj.  Vsaka beseda stoji, okorno in grobo zašpičena. Brez jadikovanja, brez tožb, brez pomilovanja ali slepljenja,  a vsepovsod močna nostalgija za mamo in za nedoživetim otroštvom. Presunljiv opis njenega odhoda z očmi petletnega otroka, in zdi se, da so te vdane opazujoče osuple oči ostale za vedno, za svet in življenje.  Še najbolj izrecno kritične do avstri...

Marguerite Yourcenar: Hadrijanovi spomini * če že, ocena 4/10..... Rimski cesar Hadrijan umira in piše pismo za šestnajstletnega Marka Avrelija, ko je " začel zaznavati profil svoje smrti ". Obuja spomine, razmišlja o življenju in cesarstvu. Tik pred smrtjo je posvojil Antonina Pija, ki ga je nasledil kot cezar, pod pogojem, da je ta prej posvojil Marka Avrelija, ki bo postal cezar čez dobri dve desetletji. Zgodovinska rekonstrukcija, fiktivna avtobiografija, romanesknost in poetičnost. Hadrijan (76-138), rimski cesar (117-138) , se je zapisal v zgodovino kot konsolidator meja rimskega emperija (težko obvladljivim osvojenim ozemljem se je kar prostovoljno odrekel, v Angliji dal zgraditi znameniti Hadrijanov zid), se odpravljal na večletna potovanja in osebno obiskoval rimske province, bil navdušen in navdahnjen od grške kulture (celo brado si je urejal po grško),  v Rimu velikopotezno obnovil Panteon in bližnji luksuzni resort Tivoli,  poenostavil in prevetril rimski pravni r...

  Nataša Konc Lorenzutti:  Vse je postalo plamen  * če že, ocena 6/10..... Zanimivo in težko življenje v zanimivih in težkih časih. Liza Hribar je bila po vojni z možem med obsojenimi na razvpitem montiranem  Nagodetovem procesu . Naslovi poglavij poetični (kot seveda tudi naslov knjige, Lily Novy inspirirano), podnaslov poglavij pa letnice od 1947 do 1958 -  v poglavju pa nekaj o dogodkih tega leta, marsikaj pa tudi za nazaj in celo naprej.  Že na zavihku knjige se napoveduje pomemben osebni zaplet z Lili Novy, kar uokvirja celotno knjigo od izdaje prijateljstva do spravnega stiska rok na smrtni postelji dobrih deset let kasneje. Vloga Lily Novy v tej knjigi deluje neprepričjivo pomembno - ampak avtorica je prvotno itak želela pisati o Lili Novy, ne o Lizi Hribar , in to se čuti. Med njima je bilo cca 30 let starostne razlike, kako blizu sta si oz. bi si lahko sploh bili? Precej podrobno opisovanje povojnih usod in stikov tudi nekaterih drugih povezanih so...

  Marcel Proust: Spet najdeni čas * če že, ocena 8/10..... Zadnja od sedmih knjig iz cikla Iskanje izgubljenega časa .  Prevajalka opominja, da je ta zadnja knjiga najbolj nedodelana, saj je izšla pet let po Proustovi smrti, da ni bilo niti jasno, kje (in ali sploh?) pride do preloma med šesto in sedmo knjigo - to me ne čudi, šesta knjiga je bila brez tistega silovitega zaključka iz prejšnjih knjig.  V tej knjigi protagonist ni tako nezrel in malenkosten, mnogo manj se ukvarja sam s sabo, ampak bolj opazuje, v kaj in kako so se razvili ljudje, ki so mu bili včasih blizu po duhu ali družbi.  O starosti in staranju, spominih in ljubeznih, o pisateljevanju in žrtvovanju za pisateljevanje. O nezamisljivih spremembah v družbi in družbenih statusih.  Sprva veliko ukvarjanja z WWI, med drugim tudi, kako je bil zaradi varčevanja z energijo uveden poletni čas. Vračanje na otroške spomine in kraje, pa vlečenje vzporednic z dreyfusovskimi časi, pa seveda homosexualnost. Pr...

Marcel Proust: Ubežnica * če že, ocena 8/10..... Šesta od sedmih knjig iz cikla Iskanje izgubljenega časa . Albertine, ki jo je obsedeno posedoval in psihično maltretiral in poniževal, ga je zapustila na koncu prejšnje knjge, v tej knjigi zato takoj histerično planiranje spletk, kako bi jo čimprej pridobil nazaj "v ječo". Na, potem pa ti gre punca umret! Šele to ga zares prisili v soočanje z dokončno izgubo. In to izgubo opazuje, analizira, prežvekuje - in potem ščasoma tudi precej dobro in gladko preboli...  Potem pa ob koncu knjige pride do dveh transakcijskih porok med njegovimi znanci/prijatelji, vsi obremenjeni s homosekusalnimi sprenevedanji ter družbenimi in materialnimi naprezanji. Dokaj hladno in z distanco in na hitro pokomentira ti dve poroki, kar vse skupaj krasno zaokrožuje cikel od prve knjige dalje. Seveda, Proust krasno opazuje in opisuje in ubeseduje, ni in ni pa mi jasno, zakaj mora biti protagonist tak nezrel osel. A res brez tega ne bi uspel predstaviti sv...

  Marcel Proust: Jetnica * če že, ocena 8/10..... Peta od sedmih knjig iz cikla  Iskanje izgubljenega časa .  Prva knjiga, ki je izšla po pisateljevi smrti 1922 in ki je ni uspel dokončno prečistiti - ne da bi jaz to lahko opazila. Kot običajno me knjiga sezuje in pretrese šele proti koncu - dolgoveeezni uvod v pretresljiv zaključek se zdi neobhodno potreben, vseh 90% knjige je uvod... Nadaljevanje opazovanja in aktivnega sodelovanja v izumetničeni družbi. Morda več poudarka na  konkretnih konfliktih in nenadnem  razblinjanju dolgoletnih pretvarjanj, sploh sprenevedanje in razkrinkanje homoseksulnosti nekega excentrika, ki se ga je dolgo toleriralo, potem pa nenadoma iz neke neumne kaprice nič več.  Sprva bolj obrobno, proti koncu pa silovit zaključek o skoraj skrivnem življenju z Albertine, ki jo preživlja in obožuje in maltretira, obsedenost z njeno lezibčno naravno in lažmi, medsebojne transakcijske psihološke igrice med njima. Na koncu se Albertine konč...

  Marcel Proust: Svet Guermantskih * če že, ocena 8/10..... Četrta od sedmih knjig iz cikla  Iskanje izgubljenega časa . Uvod je izjemen. O homoseksualnosti z neskončnim razumevanjem  in (samo)zaničevanjem hkrati, o čarobnosti  in nizkotnosti kompleksnih interakcij na gejevski sceni,  o neizbežnosti nravi  v prispodobah čudesnega oplojevanja v rastlinskem svetu, o prekletstvu in vdanosti Sodome in Gomore. Nekaj tudi vzporednic med (anti)sodomisti in (anti)semisti. Očibučno je avtor vse to doživljal na lastni koži in lastni duši. Očibučno je predelovanje babičine smrti v hotelu predelovanje mamine smrti in njegovo žalovanje v hotelu, zelo mojstrsko. Potem pa se prevesi na dolgo in široko in drobnjakarsko o druženju v poletni rezidenci (najeti!) pri Vendurinovi, o primitivnosti in sprenevedanju in nadmudrivanjih. Spet ta vzvišenost pripovedovalca, ki vse prečita in se zgraža in jih komaj prenaša, sam pa je isti ali pa celo še slabši. Homoseksualci v tem druža...

Marcel Proust: Svet Guermantskih * če že, ocena 8/10..... Tretja od sedmih knjig iz cikla  Iskanje izgubljenega časa .  V tej knjigi je mladi mož obseden z vojvodinjo Oriane Guermantes, oboževal jo je dolgo od daleč in čim mu je po dolgem in vztrajnem obsedenem prizadevanju uspela vključitev v njen ožji  crème de la crème salonski krog , se je potiho zmrdoval nad njenim obrtniškim duhovičenjem, izumetničenjem, zlobno zvišenostjo, zlaganostjo zakona in prozorno plitkostjo duha in srca.  Knjiga se zaključi z lahkotno reakcijo Guermantskih ob odvečni novici Swannove pričakovane skorajšnje smrti.  Občasno in obrobno se omenja Dreyfussova afera, ki je razdelila in razgalila francosko družbo.  Branje sem sredi knjige prekinila za več kot eno leto iz več razlogov, prelomni pa je bil ta, da je nenadoma vezava popolnoma razpadla in sem morala knjigo odnesti na Beletrino, kjer so mi jo zamenjali brez vprašanj in brez računov, hkrati pa tudi trdili, da je to prvi tak ...

  Marcel Proust: V senci cvetočih deklet * če že, ocena 8/10..... Druga od sedmih knjig iz cikla  Iskanje izgubljenega časa . Nadaljuje se  pronicljivo in duhovito,  a  malenkos tno, picajzlasto, nadrobno opisovanje in razmišljanje pripovedovalca o lastnih vzgibih, pogosto prek razmišljanja o drugih osebah, več tuhtanja kot aktivnosti. Je nevrotičen in snob, poln predsodkov, kritičen in objektivno analizirajoč, pravzaprav prav presenetljivo obsojajoč do vseh drugih. Nerezervirano naklonjen kljub določeni pikrosti kvečjemu do mame in babice in delno do njihove služkinje, s katerimi ima neverjetno infantilen odnos, čeprav brez kakšnega posebnega navdušenja obiskuje tudi že bordele. Ena velika mirnost, brezčasnost, žalost, razočaranje (tudi nad sabo). Prvi del te druge knjige "Krog gospe Swannove" pripoveduje,  kako se je po koncu vzajemne naklonjenosti do Swannove hčerke še dolgo intenzivno družil z njeno mamo, kot nadomestek in upanje, in kako je potem tudi ...

  Marcel Proust: V Swannovem svetu * če že, ocena 8/10..... Prvi del cikla Iskanje izgubljenega časa.  Swann je sosed v Combrayu, kamor je pripovedovalec s starši prihajal spomladi k sorodnikom na deželo.   Knjiga ima tri dele: "Combray" je kraj najnežnejših otroških spominov, drugi "Neka Swannova ljubezen" govori o zaljubljenosti premožnega poznavalca umetnosti in zgodovine v neko plehko salonarico, zadnji "Imena krajev: Ime" pa o otroški zagledanosti v Swannovo hči.  Prvi del govori o najzgodnjejših spominih, obujenih z malenkostmi kot npr. slavni okus magdalenice namočene v čaj - nenaden "neprostovoljni" spomin je tipično Proustovski . Prvi stavek pravi, da je " dolgo moral zgodaj hoditi spat ", blazno nerad in hrepeneč po ljubečem vsakodnevnim poslavljanju od mame. Poleg tega obuja spomine na sprehode, na cveteči glog, na babico, ki ji je šlo na živce preveč formalno vrtnarjenje, na invalidno staro teto, ki se iz postelje zlepa ni v...

  Isadora Duncan: Moje življenje * če že, ocena 8/10..... Avtobiografija bosonoge pionirke modernega plesa (1877-1927), umetnost ji je bila usojena: mama je med nosečnostjo jedla samo ohlajene ostrige in pila šampanjec.  Svobodna poduhovljena izobrazba in posvečenost čisti umetnosti, a so si morali zelo odtrgovati od ust, ko jih je zapustil premožni in večkrat bankrotirani oče.  Že kot otrok je služila denar s poučevanjem plesa.   Navdahnjena z grško umetnostjo in ameriškim atleticizmom je bila zgrožena nad klasičnim togim baletom.   Prodorna, iznajdljiva, očarljiva, absolutno verjela vase in svojo poklicanost.   Mama in štirje umetniški otroci so šli iz Amerike za umetnost v London, Pariz, Grčijo, potovali po Evropi.  Ekstravagantno življenje, prava estradnica in zvezdnica, v zvezah z miljonarji in umetniki , na kratko poročena pa samo z osemnajst let mlajšim pesnikom Jeseninom, pa še to samo, da je lahko potoval v Ameriko - avtobiografija se sicer k...

  Julian Barnes: Zgodovina sveta v desetih poglavjih in pol * če že, ocena 1/10..... Različne s vetopisemske ali zgodovinske zgodbe nadgrajene s fantazijo, govoreče živali, duhovičenje, različni stili, etc etc etc. P rvo o slepem potniku na Noetovi barki sem prebrala skoraj do konca. Ni slabo, a pač ni zame, nujno se moram o knjigah bolje pozanimati že vnaprej, ko sem pa tako izbirčna in tako hitro odložim knjige.  Julian Barnes je zelo cenjen in nagrajevan angleški pisatelj, eden od treh esejev v njegovih Življenjskih legah mi je bil zelo všeč. Julian Barnes: Zgodovina sveta v desetih poglavjih in pol; Mladinska knjiga, zbirka Roman, 2015; prevod  Valerija Cokan (izvirnik A history of the world in 10 1/2 chapters, 1989); ISBN 978-961-01-3073-4; 395 strani.

  Francesca Duranti: Canaria na zadnji plovbi * če že, ocena 1/10..... Avtoričina rodbinska saga skozi stoletje rodov  v Genovi in širše, "p olna vzponov, trpljenja, ponosa, dramatičnih preobratov in nežnega upanja " - in res je stil skrajno melodramatičen in obrtniško poetičen . Mrgoli popravljičenih likov, veliko natančnih opisov zunanjih izgledov sploh žensk, opredeljevanje lepote in grdote, polno dvogovorov oživljenih prednikov. Desetletja kar drvijo. Nenavadne ekstremne osebe in ljubezensko-poslovne zgodbe priviligirane podjetne rodbine.  Avtorica je hčerka Paola Rossija, novinarja, politika in italijanskega ustavnega sodnika v 70-ih letih - celotna knjiga nekako o njegovih koreninah, kako je postal, kar je bil, o usodah njegovih prednikov in podrobneje o njegovi zgodnji politični poti. Knjiga zajema cca drugo polovico 19. in prvo 20. stoletja - začne se z rojstvom avtoričine prababice, ki jo prevzame dojilja s čarovniškimi sposobnostmi, konča pa z njeno smrtjo v vis...

  Michel Houellebecq: Zemljevid in ozemlje * če že, ocena 5/10..... Zelo moški roman poln zanimivih moških likov. Umetnik, ki brez velikega truda ali zanosa doživlja velike uspehe z različnimi umetniškimi opusi. Umetnikov oče, upokojeni deloholik, ki je na koncu sam odšel na evtanazijo v Švico. On sam, pisatelj Houellebecq, ki ga umetnik angažira za svoj katalog in tudi portretira, doleti pa ga nasilna smrt. Kriminalist, ki umora ne uspe razrešiti - na koncu pa se razreši tudi umor.  Prav vsi moški so vsi nekako ekstremno posebni, simbolično impotentni in asocialni, čeprav so se vsi dobro uveljavili in znašli, znali poskrbeti zase in za svoje udobje in formalne interese . Ženske nastopajo zelo obrobno, odigrajo svojo stereotipno vlogo , seksualno in vizuelno. Še najbolj zanimiva, a tudi le bežna senca, je umetnikova mama, ki je naredila samomor, ko je bil še otrok - menda je po nakupu strupa bila vesela, kot da se odpravlja na potovanje, je rekla soseda... Sprva se mi je zdel...

  Marguerite Yourcenar: Splet večnosti * če že, ocena 9/10..... Mama ji je umrla ob rojstvu, vzgajal jo je precej poseben oče (priviligiran, razgledan, globok,  romantični uživač, hazarder in špekulant) , ki ga pretirano idealizira, čeprav se trudi biti objektivna tudi do njega. Kot ilustracija družbe in sveta pa je izpostavljena zgodba očetove velike neusojene ljubezni. Oče je globoko zaljuben v mamino prijateljico, milo in pokončno osebo z nenavadno življensko zgodbo: njen prvi zaročenec je tik pred poroko končal v umobolnici, nato pa se je poročila s homoseksulcem... Skratka, ni da ni drame, potem pa še WWI, prav neverjetne slike in situacije in liki visoke dekadentne evropske družbe z začetka XX. stoletja. To je zadnji del trilogije Labirint sve t a,  V pobožen spomin  je s   perspektive materine rodbine,  Severni arhivi  z očetove, tole pa  razmišljanje o kolesjih zgodovine z začetka XX. stoletja in človeški nravi  v okvirih avtoričinega...

  Günter Grass: Peeling the onion * če že, ocena 1/10..... Avtobiografija nobelovca, ki je bil kot  sedemnajstletnik 1944 rekrutiran v SS v kaotičen porazen konec WWII.  Parkrat za las ušel smrti, bil ranjen in nato povojni ujetnik pod ameriško vojsko. Po osvoboditvi je preprodajal na črnem trgu, bil kamnosek nagrobnikov, jazz bobnar, študiral kiparstvo, potoval, ves čas pa risal in pisal poezijo in prozo... Pripovedovanje se konča, ko zapusti Pariz že kot pisateljski uspešnež,  sploh po izidu Pločevinastega bobna , v katerem je na grotesken način zapakiral svojo medvojno in povojno zgodbo, polno pretiravanj, mešanje fantazije in faktov. Knjiga se konča sredi prvega zakona, iz katega ima štiri otroke, potem sta sledila še dva izvenzakonska z dvema ženskama, iz drugega zakona pa ima dva pastorka - občasno jih vse skupaj z vnuki kot eno veliko integrirano družino omenja v knjigi, sploh srečen zakon pa je imel vdrugo z Ute, ki jo omenja z veliko naklonjenostj...