Prebrano

  Marcel Proust: Jetnica * če že, ocena 8/10..... Peta od sedmih knjig iz cikla  Iskanje izgubljenega časa .  Prva knjiga, ki je izšla po pisateljevi smrti 1922 in ki je ni uspel dokončno prečistiti - ne da bi jaz to lahko opazila. Kot običajno me knjiga sezuje in pretrese šele proti koncu - dolgoveeezni uvod v pretresljiv zaključek se zdi neobhodno potreben, vseh 90% uvoda... Nadaljevanje opazovanja in aktivnega sodelovanja v izumetničeni družbi. Morda več poudarka na  konkretnih konfliktih in nenadnem  razblinjanju dolgoletnih pretvarjanj, sploh sprenevedanje in razkrinkanje homoseksulnosti nekega excentrika. Sprva bolj obrobno, proti koncu pa silovit zaključek o skoraj skrivnem življenju z Albertine, ki jo preživlja in obožuje in maltretira, obsedenost z njeno lezibčno naravno in lažmi, medsebojne transakcijske psihološke igrice med njima. Na koncu se Albertine končno osvobodi in odseli in izpade boljša polovica, precej boljša. Zanimivo, da pripovedovalec svo...

  Marcel Proust: Svet Guermantskih * če že, ocena 8/10..... Četrta od sedmih knjig iz cikla  Iskanje izgubljenega časa . Uvod je izjemen. O homoseksualnosti z neskončnim razumevanjem  in (samo)zaničevanjem hkrati, o čarobnosti  in nizkotnosti kompleksnih interakcij na gejevski sceni,  o neizbežnosti nravi  v prispodobah čudesnega oplojevanja v rastlinskem svetu, o prekletstvu in vdanosti Sodome in Gomore. Nekaj tudi vzporednic med (anti)sodomisti in (anti)semisti. Očibučno je avtor vse to doživljal na lastni koži in lastni duši. Očibučno je predelovanje babičine smrti v hotelu predelovanje mamine smrti in njegovo žalovanje v hotelu, zelo mojstrsko. Potem pa se prevesi na dolgo in široko in drobnjakarsko o druženju v poletni rezidenci (najeti!) pri Vendurinovi, o primitivnosti in sprenevedanju in nadmudrivanjih. Spet ta vzvišenost pripovedovalca, ki vse prečita in se zgraža in jih komaj prenaša, sam pa je isti ali pa celo še slabši. Homoseksualci v tem druža...

Marcel Proust: Svet Guermantskih * če že, ocena 8/10..... Tretja od sedmih knjig iz cikla  Iskanje izgubljenega časa .  V tej knjigi je mladi mož obseden z vojvodinjo Oriane Guermantes, oboževal jo je dolgo od daleč in čim mu je po dolgem in vztrajnem obsedenem prizadevanju uspela vključitev v njen ožji  crème de la crème salonski krog , se je potiho zmrdoval nad njenim obrtniškim duhovičenjem, izumetničenjem, zlobno zvišenostjo, zlaganostjo zakona in prozorno plitkostjo duha in srca.  Knjiga se zaključi z lahkotno reakcijo Guermantskih ob odvečni novici Swannove pričakovane skorajšnje smrti.  Občasno in obrobno se omenja Dreyfussova afera, ki je razdelila in razgalila francosko družbo.  Branje sem sredi knjige prekinila za več kot eno leto iz več razlogov, prelomni pa je bil ta, da je nenadoma vezava popolnoma razpadla in sem morala knjigo odnesti na Beletrino, kjer so mi jo zamenjali brez vprašanj in brez računov, hkrati pa tudi trdili, da je to prvi tak ...

  Marcel Proust: V senci cvetočih deklet * če že, ocena 8/10..... Druga od sedmih knjig iz cikla  Iskanje izgubljenega časa . Nadaljuje se  pronicljivo in duhovito,  a  malenkos tno, picajzlasto, nadrobno opisovanje in razmišljanje pripovedovalca o lastnih vzgibih, pogosto prek razmišljanja o drugih osebah, več tuhtanja kot aktivnosti. Je nevrotičen in snob, poln predsodkov, kritičen in objektivno analizirajoč, pravzaprav prav presenetljivo obsojajoč do vseh drugih. Nerezervirano naklonjen kljub določeni pikrosti kvečjemu do mame in babice in delno do njihove služkinje, s katerimi ima neverjetno infantilen odnos, čeprav brez kakšnega posebnega navdušenja obiskuje tudi že bordele. Ena velika mirnost, brezčasnost, žalost, razočaranje (tudi nad sabo). Prvi del te druge knjige "Krog gospe Swannove" pripoveduje,  kako se je po koncu vzajemne naklonjenosti do Swannove hčerke še dolgo intenzivno družil z njeno mamo, kot nadomestek in upanje, in kako je potem tudi ...

  Marcel Proust: V Swannovem svetu * če že, ocena 8/10..... Prvi del cikla Iskanje izgubljenega časa.  Swann je sosed v Combrayu, kamor je pripovedovalec s starši prihajal spomladi k sorodnikom na deželo.   Knjiga ima tri dele: "Combray" je kraj najnežnejših otroških spominov, drugi "Neka Swannova ljubezen" govori o zaljubljenosti premožnega poznavalca umetnosti in zgodovine v neko plehko salonarico, zadnji "Imena krajev: Ime" pa o otroški zagledanosti v Swannovo hči.  Prvi del govori o najzgodnjejših spominih, obujenih z malenkostmi kot npr. slavni okus magdalenice namočene v čaj - nenaden "neprostovoljni" spomin je tipično Proustovski . Prvi stavek pravi, da je " dolgo moral zgodaj hoditi spat ", blazno nerad in hrepeneč po ljubečem vsakodnevnim poslavljanju od mame. Poleg tega obuja spomine na sprehode, na cveteči glog, na babico, ki ji je šlo na živce preveč formalno vrtnarjenje, na invalidno staro teto, ki se iz postelje zlepa ni v...

  Isadora Duncan: Moje življenje * če že, ocena 8/10..... Avtobiografija bosonoge pionirke modernega plesa (1877-1927), umetnost ji je bila usojena: mama je med nosečnostjo jedla samo ohlajene ostrige in pila šampanjec.  Svobodna poduhovljena izobrazba in posvečenost čisti umetnosti, a so si morali zelo odtrgovati od ust, ko jih je zapustil premožni in večkrat bankrotirani oče.  Že kot otrok je služila denar s poučevanjem plesa.   Navdahnjena z grško umetnostjo in ameriškim atleticizmom je bila zgrožena nad klasičnim togim baletom.   Prodorna, iznajdljiva, očarljiva, absolutno verjela vase in svojo poklicanost.   Mama in štirje umetniški otroci so šli iz Amerike za umetnost v London, Pariz, Grčijo, potovali po Evropi.  Ekstravagantno življenje, prava estradnica in zvezdnica, v zvezah z miljonarji in umetniki , na kratko poročena pa samo z osemnajst let mlajšim pesnikom Jeseninom, pa še to samo, da je lahko potoval v Ameriko - avtobiografija se sicer k...

  Julian Barnes: Zgodovina sveta v desetih poglavjih in pol * če že, ocena 1/10..... Različne s vetopisemske ali zgodovinske zgodbe nadgrajene s fantazijo, govoreče živali, duhovičenje, različni stili, etc etc etc. P rvo o slepem potniku na Noetovi barki sem prebrala skoraj do konca. Ni slabo, a pač ni zame, nujno se moram o knjigah bolje pozanimati že vnaprej, ko sem pa tako izbirčna in tako hitro odložim knjige.  Julian Barnes je zelo cenjen in nagrajevan angleški pisatelj, eden od treh esejev v njegovih Življenjskih legah mi je bil zelo všeč. Julian Barnes: Zgodovina sveta v desetih poglavjih in pol; Mladinska knjiga, zbirka Roman, 2015; prevod  Valerija Cokan (izvirnik A history of the world in 10 1/2 chapters, 1989); ISBN 978-961-01-3073-4; 395 strani.

  Francesca Duranti: Canaria na zadnji plovbi * če že, ocena 1/10..... Avtoričina rodbinska saga skozi stoletje rodov  v Genovi in širše, "p olna vzponov, trpljenja, ponosa, dramatičnih preobratov in nežnega upanja " - in res je stil skrajno melodramatičen in obrtniško poetičen . Mrgoli popravljičenih likov, veliko natančnih opisov zunanjih izgledov sploh žensk, opredeljevanje lepote in grdote, polno dvogovorov oživljenih prednikov. Desetletja kar drvijo. Nenavadne ekstremne osebe in ljubezensko-poslovne zgodbe priviligirane podjetne rodbine.  Avtorica je hčerka Paola Rossija, novinarja, politika in italijanskega ustavnega sodnika v 70-ih letih - celotna knjiga nekako o njegovih koreninah, kako je postal, kar je bil, o usodah njegovih prednikov in podrobneje o njegovi zgodnji politični poti. Knjiga zajema cca drugo polovico 19. in prvo 20. stoletja - začne se z rojstvom avtoričine prababice, ki jo prevzame dojilja s čarovniškimi sposobnostmi, konča pa z njeno smrtjo v vis...

  Michel Houellebecq: Zemljevid in ozemlje * če že, ocena 5/10..... Zelo moški roman poln zanimivih moških likov. Umetnik, ki brez velikega truda ali zanosa doživlja velike uspehe z različnimi umetniškimi opusi. Umetnikov oče, upokojeni deloholik, ki je na koncu sam odšel na evtanazijo v Švico. On sam, pisatelj Houellebecq, ki ga umetnik angažira za svoj katalog in tudi portretira, doleti pa ga nasilna smrt. Kriminalist, ki umora ne uspe razrešiti - na koncu pa se razreši tudi umor.  Prav vsi moški so vsi nekako ekstremno posebni, simbolično impotentni in asocialni, čeprav so se vsi dobro uveljavili in znašli, znali poskrbeti zase in za svoje udobje in formalne interese . Ženske nastopajo zelo obrobno, odigrajo svojo stereotipno vlogo , seksualno in vizuelno. Še najbolj zanimiva, a tudi le bežna senca, je umetnikova mama, ki je naredila samomor, ko je bil še otrok - menda je po nakupu strupa bila vesela, kot da se odpravlja na potovanje, je rekla soseda... Sprva se mi je zdel...

  Marguerite Yourcenar: Splet večnosti * če že, ocena 9/10..... Mama ji je umrla ob rojstvu, vzgajal jo je precej poseben oče (priviligiran, razgledan, globok,  romantični uživač, hazarder in špekulant) , ki ga pretirano idealizira, čeprav se trudi biti objektivna tudi do njega. Kot ilustracija družbe in sveta pa je izpostavljena zgodba očetove velike neusojene ljubezni. Oče je globoko zaljuben v mamino prijateljico, milo in pokončno osebo z nenavadno življensko zgodbo: njen prvi zaročenec je tik pred poroko končal v umobolnici, nato pa se je poročila s homoseksulcem... Skratka, ni da ni drame, potem pa še WWI, prav neverjetne slike in situacije in liki visoke dekadentne evropske družbe z začetka XX. stoletja. To je zadnji del trilogije Labirint sve t a,  V pobožen spomin  je s   perspektive materine rodbine,  Severni arhivi  z očetove, tole pa  razmišljanje o kolesjih zgodovine z začetka XX. stoletja in človeški nravi  v okvirih avtoričinega...

  Günter Grass: Peeling the onion * če že, ocena 1/10..... Avtobiografija nobelovca, ki je bil kot  sedemnajstletnik 1944 rekrutiran v SS v kaotičen porazen konec WWII.  Parkrat za las ušel smrti, bil ranjen in nato povojni ujetnik pod ameriško vojsko. Po osvoboditvi je preprodajal na črnem trgu, bil kamnosek nagrobnikov, jazz bobnar, študiral kiparstvo, potoval, ves čas pa risal in pisal poezijo in prozo... Pripovedovanje se konča, ko zapusti Pariz že kot pisateljski uspešnež,  sploh po izidu Pločevinastega bobna , v katerem je na grotesken način zapakiral svojo medvojno in povojno zgodbo, polno pretiravanj, mešanje fantazije in faktov. Knjiga se konča sredi prvega zakona, iz katega ima štiri otroke, potem sta sledila še dva izvenzakonska z dvema ženskama, iz drugega zakona pa ima dva pastorka - občasno jih vse skupaj z vnuki kot eno veliko integrirano družino omenja v knjigi, sploh srečen zakon pa je imel vdrugo z Ute, ki jo omenja z veliko naklonjenostj...

Alain de Botton: Kako ti Proust lahko spremeni življenje * če že, ocena 7/10..... Osnovne in preproste življenjske "resnice" - n asveti ukrojeni po Proustovi literaturi, podprti s citati in anekdotami izpred dobrega stoletja.  S p orogljivo naklonjenostjo o Proustu, ki je bil ekscentrik, hinavec in hipohonder, v literaturi pa globok analitik in oster mislec.   Marcel Proust (10.7.1871-1922), homoseksualec, iz premožne družine, nefunkcionalno je preživel večino časa v postelji, njegovo monumentalno Iskanje izgubljenega časa v skupaj sedmih knjigah ima 4k strani in 200 oseb... Veliko duhovičenja - knjiga, ki te navduši, da bi Prousta bral, in knjiga, zaradi katere ti ga sploh ni treba brati.  Polno citatov, nekaj slik in fotografij za vizuelno podporo napisanemu.  Prvo tretjino sem se med branjem zelo zabavala, zadnjo tretjino pa zelo dolgočasila. Mislim, da je prva polovica res bolj zabavna, poleg tega pa sem tudi zaslutila in zasledila, da gre za "resne" nasvete in ...

  Marguerite Yourcenar: Severni arhivi * če že, ocena 8/10..... Razmislek o dinamiki zgodovine preko očetove rodbinske veje, ki jo  predstavlja kot sicer nadpovprečno priviligirano, a po duhu precej plitko.   Začne filozofirati od predčloveškega obdobja, se malo bolj pomudi ob francoskih evolucijah, bolj plastično pa začne portretirati očetovega očeta (na naslovnici so sicer na rodbinskem drevesu izpostavljeni tudi njeni prastarši).  Očetovega očeta prikazuje kot dobrodušnega, a patetičnega, očetovo mamo kot popolno brezsrčnico (le kako bi lahko umrla od odpovedi srca!).   Z očetom sta si bila precej zaupna, tako da marsikaj o njem ve, marsičesa pa tudi ne. Bil je zanimiv tip, dvakrat dezertiral iz vojske, živel z žensko poročeno z drugim, živel s sestrama, bil zasvojen z igrami na srečo, brezdelno potoval po svetu... Posebej zaničljivo mnenje ima o svojem petnajst let starejšem polbratu, s katerim skoraj ni imela stikov (jih je pa imela z njegovimi potomci) in ...

  Michel Houellebecq: Serotonin * če že, ocena 10/10..... Petinštiridesetletnik s pomočjo antidepresivov, alkohola in izolacije komaj še prenaša življenje. Finančno si lahko privošči dokaj udobno "prostovoljno izginulost", iz navidezne funkcionalnosti  se umakne v hotel in iz hotela se vsakodnevno na kratkem sprehodu umika sobaricam, vsake toliko se oglasi pri zdravniku za obnovo recepta. Za božič se v izogib videza popolne osamljenosti odpravi na podeželje, kjer se zapleta in odpleta iz marsičesa, a se čez nekaj mesecev vrne  v Pariz   v iztek.  Niti ne dela obračunov ali nekih analitičnih premislekov, a preko pripovedovanja o svoji apatični vsakodnevnosti in ciničnosti do vsega, kar se mu dogaja in kar opazuje, mu je vedno bolj jasno, kje je zgrešil najbrž svojo edino pravo možnost za srečo. Skorajda je to nič drugega kot ljubezenski roman... Iz funkcionalne globoke depresije se dokaj na hitro zavestno "odloči" za popolno nefunkcionalnost. Odločitev proti samo...

  Lado Kralj: Ne bom več drsal na bajerju * če že, ocena 5/10..... O italijanski okupaciji Ljubljane skozi oči dijaka iz Šiške, o gverilskemu uporu in mobilizaciji v partizane, do razočaranosti nad povojnim režimom in večplastni nostalgiji po predvojnih časih. Ostane mu samo upanje na ljubezen, zaradi katerega ga vleče čez Karavanke -  od vsega začetka romana je  zaljubljen v gojenko v samostanski gimnaziji na Jami. Sicer pa i z prve roke najstnika poroča o več vojnih zločinih Italijanov v Ljubljani kot  Lojze Kovačič ,  Vitomil Zupan ,  Mira Mihelič  in  Ilka Vašte  skupaj, kar nekajkrat zgolj slučajno odnese celo kožo, po italijanski okupaciji pa se odpravi v partizane in se tudi tam zagnano izkaže s svojo iznajdljivostjo in prostodušnostjo. Prostodušnost ohrani tudi po vojni. Roman predstavljajo kot delno avtobiografski, a nisem našla pojasnil, kako in kaj in po kom, razen da je avtor iz Šiške.  Dijak I van Knez (K/kralj?) je v času v...

  Machado de Assis: Posmrtni spomini Brása Cubasa * če že, ocena 1/10..... Spomini fiktivnega nesimpatičnega, a iskrenega mrtveca. Porogljiv humor.  Začne s posvetilom " prvemu črvu, ki bo zagrizel v hladno meso mojega trupla ". K ot mrtev ne izraža nobenega obžalovanja in ga ne skrbi mnenje bralca.  Avtor (1839-1908) je bil brazilski mulat, vnuk osvobojenih sužnjev, popoln samouk, a genijalec, iz dela v tiskarni je zrasel v izjemnega pisatelja raznovrstnih zvrsti, ustanovil in predsedoval brazilski akademiji književnosti, svetovno slavo in mednarodno navdušenje literarnih eminentnežev pa je dosegel šele skoraj stoletje po smrti. Odlikuje ga zvit porogljiv ton v posmehovanju družbi. Vzdržal pa se je direktnega političnega komentiranja, sploh glede močno vkoreninjenega suženstva v Braziliji.  Njegova dela opevajo kot najboljša brazilska, južnoameriška, v portugalščini napisana - ne nujno samo v okvirih 19. stoletja... Najbolj cenjen je Dom Casmurro, ki ima podoben sti...

Marguerite Yourcenar: V pobožen spomin * če že, ocena 9/10..... Psihološka analitična distancirana k ronika o mamini družinski veji. Avtorica začne z zgodbo  o svojem rojstvu 1903, mama je umrla nekaj dni kasneje, z njenim sorodstvom je imela le malo stikov. V knjigi pa dodobra osvetli duh in tradicije te družine za stoletja nazaj.  Do tega  sorodstva ne čuti nobene posebne naklonjenosti, piše zelo filozofsko racionalno brez sentimentalnosti.  Fokus je na mamini psihološki dediščini, a znamenitih zgodovinskih oseb kar mrgoli  -  kot referenca za kakšno obdobje ali kot osebni znanci. Premožna družina plemiških korenin, aktivni in uveljavljeni v politiki, premogovniško bogastvo (ki se je takrat seveda smatralo kot napredek, čeprav so zaposleni dvanajstletniki dnevno svetlobo videvali samo ob nedeljah, ona pa trezno ovrednoti uničevanje planeta in vleče vzporednice z nafto in ne pozabi omeniti opcije, da nafta morda sploh ni omejeno fosilno gorivo, ampak moreb...