Prebrano

  Bora Ćosić: Vloga moje družine v svetovni revoluciji * če že, ocena 9/10..... - prostodušno pripovedovanje otroka o življenju netipične družine tik pred in med WWII ter v prvih letih komunizma, napisano kot rahlo konfuzen in nepremišljen spis za domačo nalogo, zgoščenost dogodkov in spominov v dveh ali treh stavkih , kljub nekim poglavjem  natroseni   brez premora stripovsko postavljeni trenutki in spomini. Drdranje družinskih utrinkov z neko zvezdavosto, ironijo, naivnostjo, čudenjem, preprostostjo, vdanostjo, brez sramu, brez kakšne posebne prizadetosti - a zadnja dva stavka sta vendarle: " Vse to se je dogajalo v zmedi, ampak bilo je točno tako. Tako ali še huje! " - družina je v tem primeru ciničen dedek, radoživ mlad stric in dve najstniški teti, k dramatičnosti nagnjena mama in oče alkoholik, ter fantek, ki ves čas vleče na ušesa in si vse preveč zapomni in kot da je malo naiven, ampak v resnici je čisto preveč odrasel... Družina je bila navajena boljših čase...

R. J. Palacio: Čudo * če že, ocena 5/10..... - knjigo sem opazila pri Lari, ki jo je zelo pohvalila, češ da je bila to prva knjiga, ki jo je res z navdušenjem prebrala... ali pa pač nekaj v tem smislu... seveda sem bila zelo radovedna in sem si jo takoj izposodila od nje :-) Res pa je potem še mesece in mesece nisem odprla. Knjiga ima tudi en tak zavihek za označevanje strani, ki bolj na začetku ali proti koncu knjige celo malo moti, vmes je pa to kar fajn in že na videz malo drugače. - kaj naj rečem, pač uspešnica v dobrem in slabem pomenu besede. Prevod najbrž ok, tole kul amerikanščino najbrž ni samo lahko prevajat, in tekst je pač malo siromašen, ker je najbolj važno, da je kulski . In da je na vsaki strani vsaj enkrat, če ne dvakrat, uporabljena beseda "car, carsko" in to od otrok in celo starejših, zato pa ob inflaciji carskosti mnogo bolj skoparno s superlativom "džazno", ki pa je v celi knjigi uporabljen samo ene desetkrat - takole preds...

Niccolò Ammaniti: Ni me strah * če že, ocena 10/10..... - nenadoma sem bila brez predvidene "naslednje" knjige, a se mi je zelo bralo... preverila sem malo lastno polico, in sem naletelela na tole, ki jo je nekoč nekdo moral pustiti v stanovanju - ni mi preveč dišala, me je pa še  bolj mikalo preživeti večer z branjem... no, kakšno presenečenje: čudovita knjiga! prebrala sem jo na dah! - takoj še pred kolofonom je enostranski uvod prevajalke, tako besedilo je običajno na ovojih, ki najavi "napeto zgodbo s hitrim ritmom, skozi oči devetletnika, presenetljiv konec, ko otroški pogum preseže pošasti, brez sentimentalnosti".... zato sem pričakovala eno precej nesrečno otroško dramo, ki pa se dobro konča - no, a sem bila na srečo zavedena.. In me je kar malo jezilo na začetku, da sem to sploh prebrala, saj sem potem na prvih nekaj deset straneh ves čas malo s strahom pričakovala tragedijo čisto drugačnega tipa... - ne gre za kriminalko, saj se kar takoj najav...

Gospod Ibrahim in cvetovi iz Korana / Eric-Emmanuel Schmitt  * če že, ocena 6/10..... - slučajno mi je knjiga prišla v roke, med čakanjem pri Martinu sem jo v hipu prebrala tretjino, in ker je bila čist ok, sem jo potem odnesla domov in prebrala do konca - rahlo presladka in preveč instantno ganljiva, kljub velikemu fontu skorajda prekratka zgodbica za knjigo in celo trde platnice, ampak najbrž je ambicija, da bi bila to klasika ala Mali princ - zgodba o zanemarjenem fantu na koncu otroštva, z depresivnim očetom (ki kasneje naredi samomor), mama ju je pa že zdavnaj zapustila (zelo slabo pojasnjeno, zakaj, sploh ker se kasneje spet pojavi in se izkaže kot obzirna in topla oseba)... fant se naveže na starega arabskega trgovca Ibrahima, ki ignorira in razume dečkove male kraje, s prišparanim denarjem pa si fant privšči obiske pri prostitutkah in prvi za darilo podari svojega medvedka... vedno več se pogovarjata in ko tudi oče izgine, Ibrahim poskrbi za fanta, gresta na i...

Vrnitev / Dulce Maria Cardoso * če že, ocena 8/10..... vključena v bralni krožek pri tej knjigi zaradi povezanosti s Portugalsko, vesela krožka, a sama se za to knjigo ne bi odločila, se mi zdi, da je po tako kratkem času o pomembnih zgodovinskih dogodkih skoraj bolj primerno brati avtentična osebna pričanja in zgodovinske dokumente, ne pa leposlovja ... iskala in nisem našla na hitro knjige v portugalščini, to bi me bolj motiviralo, a sem jo zaradi pomanjkanja časa nato na hitro prebrala kar v slovenščini poznam kar nekaj osebnih štorij iz tega izgona Portugalcev iz kolonij po vsem svetu, zato sem imela drugačno izhodišče kot bralka. A knjiga sploh ni slaba, brez odvečne patetike in dramatiziranja in polepševanja portugalske vloge v kolonijah in v omejenih okvirih razumevanja revolucije v njih ob istočasni revoluciji doma. Gre za dramatično in težko obdobje, ki je še danes poligon nekega zgodovinskega prepucavanja in sprenevedanja. Portugalcem se je sredi 70 let skorajda č...