Prebrano

  Mimi Podkrižnik: Čisti kliše ali ura je trideset let * če že, ocena 8/10..... V bistvu  en nevrotičen dan ene zelo nevrotične tridesetletne Slovenke v Parizu  v 30 kratkih poglavij skoraj po minutah. Ob tem, ko čaka in sprejema razočarajoče telefonske rojstnodnevne čestitke od svoje nefunkcionalne družine, bega po mestu na polomijadno srečanje z bivšim ljubimcem, ki ga ni uspešno predelala niti v osmih letih. Vse skupaj kulminira v klasičen živčni zlom. Zgodba je skrbno in konsistentno zastavljena , tako v tem glavnem dnevu dogajanja kot s slikanjem Miline širše zgodbe in njeno umestitvijo v okolje in malo pariško stanovanje. Vsako poglavje ima naslov tipa "Vedno bom primarna partnerka ali ura je, ko zaide sonce". Zgodba je zelo klišejska, namenoma in s poudarkom že v naslovu, še posebej pretirana je nefunkcionalna malomeščanska provencialna slovenska relativno dobro situirana družina. Ob vseh klišejih ni veliko prostora za večplastnost dobro-slabega, v podrobno...

originalna naslovnica: čista, neprevzetna in nesprenevedajoča Zmagovalka / Teresa Cremisi   * če že, ocena 9/10..... prebrala na pobudo bralnega krožka prevod in razni intervjuji Mimi Tukarić Podkrižnik kot otrok avtorica emigirirala s starši v Evropo, knjiga črpa iz tega. Protagonistka je izredno pragmatična, se ne trudi ugajati, mi sicer ni zelo simpatična, a ne moreš ne ceniti njene iskrenosti in prostodušnosti, in kako je znala in morala poskrbeti zase. Kljub vsemu je imela kar veliko sreče v življenju in se zdi, da se tega kar zaveda, tako karierno kot z možem, ki je dal neko boemsko dimenzijo njeni poslovnosti. Kako iskreno bi ji privoščila malo idealizma in čisto svojo pravo zmagovalko. Knjiga o staranju brez obžalovanja. Lep in tenkočuten jezik pripovedovanja in odličen prevod. “ Prišleki bijejo mnoge bitke, ki jih drugim ni treba, doživljajo poraze, ki jih večina niti ne sluti .”- mislim, da tudi druge zmage!, in je ona lep dokaz, da se socialna priviligiranost...