Prebrano

David Albahari: Vaba * če že, ocena 9/10..... Judovsko-srbski pesnik in pisatelj rojen 1948, od leta 1994 živi v Kanadi, dve leti kasneje je napisal tole delno avtobiografijo star 48 let, prejel med drugim nagrado Balcanica 1998.  Posluša posnete pogovore z mamo, po očetovi smrti mu je bilo žal, da ga ni več spraševal. Z mamo pa se je težko pogovarjal, polna je floskul ljudskih modrosti, samo z njimi in neko trmasto vdanostjo je lahko preživela. Poročena je bila dvakrat, prvi mož je umrl v pogromu Židov, otroka pa po vojni v železniški nesreči, ponovno se je poročila z vdovcem, ki je izgubil družino v vojni. O sestri matematičarki praktično nič, o očetu ginekologu tudi zelo malo. Pravzaprav še o mami zelo malo. Še o sebi zelo malo. Razmišlja o posnetih maminih stavkih na škripajočem magnetofonu, tudi on že popolnoma vdan in brez utvar, pogovarja se (včasih tudi samo v mislih) z Donaldom, ki je najbrž fiktiven pragmatičen kanadski pisatelj , ki ga je spoznal, ko je kmalu po emigraci...

  Peter Handke: Žalost onkraj sanj * če že, ocena 8/10..... Avtor (1942) se v tem delu sooča s samomorom svoje matere pri njenih 51 in njegovih 31, le nekaj tednov po smrti. Spominja se je z veliko nostalgije in razumevanja, bila je radoživa in bistra in nesrečna, žrtev revnega okolja in vojno-povojnih razmer, žrtev okvirov spodobnosti in nesrečnega zakona in svojih nedoseženih sposobnosti in želja ter sanj. Bila je koroška Slovenka, med vojno zanosila s poročenim Nemcem in se še pred rojstvom poročila z drugim, s katerim se nista ljubila, po Petru je rodila še trikrat. S Petrom sta si bila najbolj blizu, morda tudi zaradi idealiziranja tiste medvojne ljubezni, si intimno dopisovala in skrbel je zanjo tako finančno kot psihično. Preden se je mož alkoholik po daljšem zdravljenju tuberkuloze vrnil domov, je skrbno načrtovala in izvedla samomor s tabletami, odposlala pisma in oporoke, se oblekla v menstrualno perilo in si trdno zavezala ruto pod glavo. Zelo dobro in plastično predsta...