Prebrano

Jeffrey Eugenides: Middlesex * če že, ocena 6/10..... Zgodba o fantu, ki se je rodil kot identificirana deklica Calliope  sredi 50. let v Detroitu kot druga generacija grških priseljencev. Roman pa se začne pravzaprav z zgodbo starih staršev pred migracijo, konča pa v začetku 21. stoletja, ko se kot odrasel moški spominja svoje spolne preobrazbe pri 15 letih - in to nekako pripoveduje v soočanju s svojo trenutno romantično zvezo. "Čudovito" prepleteni zgodovinski loki turškega pogroma Grkov v požgani Smirni 1922, rasnih nemirov 1967 v Detroitu, grške mitologije in ikonografije in folklore izseljencev, kar vse skrbno vgnezdi zgodbo fanta rojenega z eno specifično obliko hermafroditizma (5-alfa-reduktaza)- ja, tudi razna biološka spoznanja o nebinarnosti XX in XY so precej spretno (zeeeh) obdelana in predstavljena. Vmes je seveda veliko ene drame in naključij in osebnih ali zgodovinskih štorij, na koncu se pa vse kar dobro in optimistično in odprto razplete, bistvena poanta je...

  Thomas Bernhard: Mraz  * če že, ocena 8/10..... Prvo večje in takoj odmevno Bernhardovo delo, težko nenavadno branje , napisano pri dobrih 30 letih in baje v pičlih treh mesecih. Dobila sem vtis, kot da mlad Thomas Bernhard opazuje vizijo sebe v starosti, tik pred smrtjo - uveljavila pa se je interpretacija, da gre za opazovanje starega očeta. E n sam velik nihilizem , sčasoma sem padla v neko tekočo opazovalno površno branje - potapljanje v posamezne stavke pa mi je preprečevalo videti bistvo.  Tipična Bernhardova Rollenprosa: vživljanje v delno fiktivne osebe . Predstojnik pošlje mladega študenta medicine v zakotni kraj bogu za hrbtom opazovat svojega brata slikarja, s katerim že dvajset let nimata stika. Opazovalec in opazovanec se hitro povežata, zlasti na rednih sprehodih v snegu v bližnji okolici, in slikar globoko in čudno secira življenje v čakanju na smrt. V kraju je mraz in stihija in zatohlost, zakoli živali, smrti, pogrebi, zavijanje psov in vsepovsod zmrznj...