Zgodbe iz Kitajske in s Tajvana
* če že, ocena 7/10.....
- izbor je omejen na zgodbe po 1937 z izbruhom japonske vojne, ki ji je sledila druga svetovna in tudi državljanska vojna do 1949, nato pa novoformiranje države pod Mao Zedongom, čemur sledi molk kulturne revolucije 1966-1976. V tej knjigi je večkrat navedeno, da za obdobje prej in potem že imamo dve antologiji kitajskih kratkih zgodb v slovenščini. Tole tukaj pa je torej zapolnjevanje te vojne in komunistične vrzeli. Novokomponiranje krasnega novega sveta se zelo čuti v zgodbah, tole niso bili neki silni oporečniki (čeprav je bil kakšen od avtorjev tudi zaprt, preganjan ali celo usmrčen).... Tajvan je bil pod japonsko oblastjo, ki je bila kar tolerantna do pisanja v lokalnem jeziku, a z izbruhom vojne 1937 se je začelo nasilno pojapončevanje, kasneje pa pokitajčevanje...
- čudno in neprimerno, kako se z združevanjem kitajske in tajvanske antologije ne more zadovoljiti niti tistih, za katere je Tajvan itak kitajski, niti tistih, za katere itak ni kitajski. Volk lačen, ovca oklana. In tako je četrtina knjige namenjena tajvanskemu delu, ki je s svojimi 24 mio priblizno 60x manjsi kot Kitajska! Pa če je v naslovu kakšna beseda napisana z večjim fontom ali pa če ni.
- sicer pa sem bila zelo pozitivno presenečena, sploh glede na izvedbo tega pri drugih knjigah iz te zbirke, kako odličen uvod in utemeljitev izbora je napisala Mojca Pretnar! Jasno, kratko, pregledno. Tako o zapleteni zgodovini kot o tem izboru iz tega nehvaleznega režimskega obdobja. Tako o vsaki zgodbi na koncu uvoda en kratek stavek, da se ja ve, zakaj je umeščena v izbor in kaj predstavlja, kot o avtorjih vse bistvene in zanimive in relevantne informacije. In vse skupaj stoji kot celota. Tudi pojasnila in opombe jedrnate in povedne. Torej je možno to narediti dobro, a ne! Verjamem pa, da ni lahko, a je Mojci Pretnar uspelo odlično, kar drugim iz te zbirke ni, vsaj v teh, ki so mi do zdaj prišle v roko...Je pa ravno zato toliko težje razumljivo, zakaj so težave z vejicami na čisto preveč takih banalnih mestih, ki bi jih moral znati brez cincanja postaviti vsak osnovnošolec, ki ima slovenščino več kot dve :-( Saj ne da tega kar mrgoli na vsaki strani, to ne, je pa tega preveč, da bi bil razlog samo v zatipkanosti ali slučajnemu spregledu...
- hja, zgodbe so kar zanimive in barvite in drugačne in hkrati tudi v skladu z okvirnimi meglenimi predstavami o kulturi s tega dela sveta, žal pa nekatere tudi precej v skladu s pričakovanji od "režimskega" pisanja - posamezne zgodbe dosegajo kar visoke stopnje precejšnjega poneumljanja (Zrni ljubezni, Od ljubezni pozabljen kotiček). Ampak tudi te so se kar nekako brale. Najmanj režimska je morda res zadnja Idol, kot je napisano tudi v spremni besedi, je pa rahlo okorna o rahlo okorni zadevi (spolni nagon ostarelega vdovca), in morda zato tako čudno človeska. Občasno kakšne zelo luštne primerjave, npr "sprijeti puder je na obrazu delal gube, da je zgledal kot zmrzal na oslovem govnu". In kakšna sluteča se nesprijaznenost z usodo, pa če se živi še tako pohlevno in vdano v sistem (Roke). Li Shunda gradi hišo je že najavljena kot satira in je res duhovita in pikra na mnogih nivojih. Če ne bi bilo veliko poudarjanja o pojapončevanju, pa tajvanskih zgodb ne bi ločila od kitajskih...
- čudno in neprimerno, kako se z združevanjem kitajske in tajvanske antologije ne more zadovoljiti niti tistih, za katere je Tajvan itak kitajski, niti tistih, za katere itak ni kitajski. Volk lačen, ovca oklana. In tako je četrtina knjige namenjena tajvanskemu delu, ki je s svojimi 24 mio priblizno 60x manjsi kot Kitajska! Pa če je v naslovu kakšna beseda napisana z večjim fontom ali pa če ni.
- sicer pa sem bila zelo pozitivno presenečena, sploh glede na izvedbo tega pri drugih knjigah iz te zbirke, kako odličen uvod in utemeljitev izbora je napisala Mojca Pretnar! Jasno, kratko, pregledno. Tako o zapleteni zgodovini kot o tem izboru iz tega nehvaleznega režimskega obdobja. Tako o vsaki zgodbi na koncu uvoda en kratek stavek, da se ja ve, zakaj je umeščena v izbor in kaj predstavlja, kot o avtorjih vse bistvene in zanimive in relevantne informacije. In vse skupaj stoji kot celota. Tudi pojasnila in opombe jedrnate in povedne. Torej je možno to narediti dobro, a ne! Verjamem pa, da ni lahko, a je Mojci Pretnar uspelo odlično, kar drugim iz te zbirke ni, vsaj v teh, ki so mi do zdaj prišle v roko...Je pa ravno zato toliko težje razumljivo, zakaj so težave z vejicami na čisto preveč takih banalnih mestih, ki bi jih moral znati brez cincanja postaviti vsak osnovnošolec, ki ima slovenščino več kot dve :-( Saj ne da tega kar mrgoli na vsaki strani, to ne, je pa tega preveč, da bi bil razlog samo v zatipkanosti ali slučajnemu spregledu...
- hja, zgodbe so kar zanimive in barvite in drugačne in hkrati tudi v skladu z okvirnimi meglenimi predstavami o kulturi s tega dela sveta, žal pa nekatere tudi precej v skladu s pričakovanji od "režimskega" pisanja - posamezne zgodbe dosegajo kar visoke stopnje precejšnjega poneumljanja (Zrni ljubezni, Od ljubezni pozabljen kotiček). Ampak tudi te so se kar nekako brale. Najmanj režimska je morda res zadnja Idol, kot je napisano tudi v spremni besedi, je pa rahlo okorna o rahlo okorni zadevi (spolni nagon ostarelega vdovca), in morda zato tako čudno človeska. Občasno kakšne zelo luštne primerjave, npr "sprijeti puder je na obrazu delal gube, da je zgledal kot zmrzal na oslovem govnu". In kakšna sluteča se nesprijaznenost z usodo, pa če se živi še tako pohlevno in vdano v sistem (Roke). Li Shunda gradi hišo je že najavljena kot satira in je res duhovita in pikra na mnogih nivojih. Če ne bi bilo veliko poudarjanja o pojapončevanju, pa tajvanskih zgodb ne bi ločila od kitajskih...
Zgodbe iz Kitajske in Tajvana [antologija sodobne kitajske in tajvanske kratke proze]; Prevod, izbor in spremna beseda: Mojca Pretnar,
Zalozba: KUD Sodobnost International, 2009; Knjižna zbirka Izmenjave / Exchanges; ISBN: 978-961-6564-26-7; 256 strani.
 |
| par na hitro zbranih primerov katastrofalno-banalnega postavljanja vejic, teli primeri so s strani 76, 172, 214, 250 |
Komentarji
Objavite komentar