Prebrano

Peter Božič: Ko oblasti sploh ni  * če že, ocena 1/10..... Spomini na ljubljansko kulturno sceno od začetka študija v 50-ih letih (študija seveda ni zaključil) do začetka 70-ih, ko so začeli umirati sodobniki. Po smrti odkriti teli zapisi pohajkovanja  in intenzivnega druženja predvsem po lokalih . Sami zanimivi ljudje: Taras Kermauner, Gregor Strniša, Vitomil Zupan, Veno Pilon, Marjan Rožanc, itd itd itd, ni da ni.  Zanimiva medosebna dinamika, razne malenkostne luštne in manj luštne podrobnosti, prizadevanja objavljanja in ustvarjanja in debatiranja, pa njihov odnos do  nedemokratične  oblasti. Interni suhi humor in fore , mestoma izredno zabavno duhovičenje, marsičesa pa nisem dojela. Po prebrani prvi tretjini mi naslednji dan branje ni več steklo, nisem premogla potrebne zbranosti in razgledanosti in potrpežljivosti in sem samo še površno prelistala do konca.  kako je Veno Pilona obvaroval sramote Peter Božič: Ko oblasti sploh ni ; založba in zbirk...

  Amin Maalouf: Izvori * če že, ocena 9/10..... Tole je biografija pisateljeve libanonske oziroma otomanske rodbine, zmes zgodovine in spominov posameznikov in raziskovanje družinskih legend . Gre za izjemno zanimivo družino, v kateri so bile celo ženske prednice sredi 19. stoletja šolane, mrgoli izjemnih posameznikov in njihovih presenetljivih zgodb, zelo trmasti in ambiciozni in šolani in svetovljani in učitelji in pesniki in podjetniki in politiki in govorniki... Tesna prepletenost družinskih dogodkov z otomansko zgodovino, stalnim iskanjem vzgleda in sreče po svetu... Ta izjemna družina pa je vendarle prekleta tudi s hladnostjo, molčečnostjo, formalnostjo, tekmovalnostjo, pretiranim ponosom in ambicijami, porazi in prepiri in zamerami, prekinitvami odnosov za desetletja ali pa celo za zmeraj, kljub temu pa z občutkom izjemne pripadnosti in povezanosti. Pa polno nenavadnih smrti ob nenavadnih časih, pa tudi pretresljivih tragedij, npr z gladovno stavko očetovega bratranca, ki ga...