Prebrano

  Aleksandar Hemon: Vprašanje Bruna * če že, ocena 8/10..... - koncept celotne knjige je "rahlo" konfuzen, zelo različni stili kratkih zgodb, različne dolžine , niti ni kazala zgodb. Nekatere zgodbe napisane v prvi osebi, pa jasno niso avtobiografske, nekatere napisane v tretji osebi in deloma celo kot ženska, pa jasno izhajajo iz izkušenj pisatelja. Zdi se, kot da je Hemon tukaj nabral skupaj več svojih tekstov iz obdobja, ko se je zelo lovil in iskal kot človek in pisatelj . Ob izdaji izvirnika je bil star 36 let, za njim je 8 let Amerike, vojna v  Bosni se je umirila, prebavila pa še ne, za njim je najbrž osebna eksistenčna beda kot tudi že prvi nenadejani uspehi pisanja v angleščini... V  tej zbirki nekaj spominov na otroštvo in mladost in umeščanju v Ameriki, na razne ljudi, ki so se ga dotaknili - pa čeprav samo na daleč, na mizerijo begunca v ZDA, spremljanje vojne od daleč,  apatično iskanje prostora zase pod tujim soncem v obdobju, ko je bil popolnoma z...

  Bora Ćosić: Vloga moje družine v svetovni revoluciji * če že, ocena 9/10..... - prostodušno pripovedovanje otroka o življenju netipične družine tik pred in med WWII ter v prvih letih komunizma, napisano kot rahlo konfuzen in nepremišljen spis za domačo nalogo, zgoščenost dogodkov in spominov v dveh ali treh stavkih , kljub nekim poglavjem  natroseni   brez premora stripovsko postavljeni trenutki in spomini. Drdranje družinskih utrinkov z neko zvezdavosto, ironijo, naivnostjo, čudenjem, preprostostjo, vdanostjo, brez sramu, brez kakšne posebne prizadetosti - a zadnja dva stavka sta vendarle: " Vse to se je dogajalo v zmedi, ampak bilo je točno tako. Tako ali še huje! " - družina je v tem primeru ciničen dedek, radoživ mlad stric in dve najstniški teti, k dramatičnosti nagnjena mama in oče alkoholik, ter fantek, ki ves čas vleče na ušesa in si vse preveč zapomni in kot da je malo naiven, ampak v resnici je čisto preveč odrasel... Družina je bila navajena boljših čase...

  Drugi v bližini : Antologija avtorjev Jugovzhodne Evrope * če že, ocena 6/10..... naletela sem na tole zaradi Hemona in se mi je zdelo obetavno. Sem pa ravno Hemonov in Jergovićev del pred kratkim že prebrala drugje, čeprav deloma prirejen in z drugim prevajalcem... to, da ni nikjer navedeno, od kje so zgodbe, so prirejene ali napisane prav za tole knjigo in kdaj so bile napisane, se mi zdi kar pomanjkljivo. V Hemonovih zgodbah je bilo npr to zelo korektno narejeno v kazalu. So pa zato tukaj v kazalu zelo izpostavljeni prevajalci, najbrz kot prizadevanje poudarjanja internacionalnosti. In bolj kot naslovi prispevkov so poudarjena imena avtorjev, tako v kazalu kot na začetku vsakega posameznega prispevka. o korektnosti tele knjige je sploh veliko za pokomentirati. Richard Swartz je švedski novinar in pisatelj, napisal je eno kratko pojasnilo o izboru, suma sumarum je povabil tiste Balkance, ki jih osebno pozna, ta kriterij kar prostodušno prizna. Zamolči pa, da je z enim od povab...