Prebrano

  Evald Flisar: To nisem jaz. Legoroman * če že, ocena 1/10..... Njegov sinek je zgradil grad iz kock, skozi luknje naj bi ga opazoval po drobcih - od tu navdih iz take zožane perspektive iz različnih smeri natresti svoje spomine - gre pa bolj za deklaracijo kot dejansko hologramsko izvedbo. Začne v otroštvu, sestra deset let starejša, brat pa dvajset in mu je izbral nenavadno germansko ime, kmalu po rojstvu ga je skorajda ugrabil ruski vojak, ki naj bi bil zato ustreljen na mestu - ampak to ni čist zihr, to mu je enkrat mrde rekel en sosed, s starši ali sestro ali bratom o tem nikoli ni govoril. Oče je bil izučen krojač, za hobi je gradil raznorazne hiše brez statika, gradbenika ali arhitekta. Kot najstniku mu je ciganka prerokovala burno življenje, da pa bo moral na mir in srečo čakati zelo dolgo. Poročen trikrat, v prvem zakonu pri dobrih dvajsetih je postal oče in sina popolnoma zanemaril že pred ločitvijo. Precej o svojih raznoraznih ženskah (ob opisovanju svojih razmerij je o...

Zgodbe iz Afrike  [antologija afriške kratke proze] * če že, ocena 7/10..... Zgodbe so kar zanimive, imajo eno nenavadno začasnost in hkrati večnost, kratkovidno in istočasno neskončno perspektivo, lahkotnost, tudi če govorijo o čem težkem, npr samomoru. Veliko revščine, lakote otrok, neperspektivnosti, zmrdovanja nad belci, močna vloga mater, strahospoštovanje staršev, želja iti drugam, in ni kaj veliko prostora za senitmentalizem, svetobolje, samopomilovanje. Pravzaprav vse precej v skladu s stereotipnimi predstavami o celem kontinentu. Ob 19 avtorjih seveda nekaj pestrosti stilov in tematik, a pravzaprav presenetljivo malo. Čisto berljivo in kar zanimivo.  Sem prebrala ze kar nekaj knjig iz te zbirke Izmenjave / Exchanges  in pri nekaterih knjigah iz te zbirke ni prav nobene jasnosti in utemeljevanja, kako je prišlo do izbora - in žal je tudi tale afriška antologija taka. Jana Bauer ima sicer lep uvod, češ kako zaradi revščine in neobstojece literarno-bralne tradicije ...