Prebrano

Halldór Laxness:  Salka Valka (1931, 1932) * če že, ocena 5/10..... Nenavadno, da je prevajalec v knjigi podpisan kot M.B., sicer Marjan Bregant - pater Nikolaj, 1907-1985, s kupom prevodov razne krščanske literature, tole pa prava cenena komunisticna propaganda in precej čez boga in vero - a ni želel stati za telim prevodom oziroma zakaj je sploh prevedel? Salka Valka se izgovarja  Saška Vaška  in  je ljubkovalna skrajšava za Salvör Valgerdur . Njena mama Sigurlina se je v iskanju boljšega življenja začasno ustavila v malem ribiškem mestecu Oseyri,  ko je zmanjkalo denarja za nadaljnjo pot na jug,  a s hčerko ostaneta za vedno. Sigurlina je dobra po srcu a šibkejsa od usode, hčerka Salka pa kontrastno zelo močna tako fizično kot psihično.  Salka je brez lastne krivde prispevala k mamini smrti: mama jo je vendar rotila, naj ji pusti ženina... Lik mame in odnos s hčerko zelo zanimiv, drugače pa en precej nezanimiv način opisovanja socialističnih poskuso...

Halldór Laxness: Islandski zvon * če že, ocena 10/10..... Prvih petnajst strani Jože Udovič precej podrobno predstavi Laxnessa in umesti Islandski zvon v njegov pisateljski opus zlasti do 1954, ko je bila ta študija napisana ob prvem objavljenem prevodu. Tekst je kasneje rahlo posodobil ob naslednjih izdajah in p ravi, da je bila Salka Valka glavna utemeljitev Nobelove nagrade 1955 - kar mi je zanimivo, saj sem do sedaj večkrat zasledila navajanje  Independent people  kot temelj te nagrade. Udovič zelo izpostavlja tudi Laxnessova potovanja po svetu, ko je preživljal po več let v Italiji, Nemčiji, Ameriki, na Danskem, v Luksemburgu, itd. Roman Pod sveto goro naj bi bil avtobiografski o zgodnji mladosti in oblikovanju mladega človeka, Veliki kašmirski tkalec pa pod močnim vplivom Strindbergovih avtobiografskih spisov. Islandski zvon je "precej" zgodovinski roman s konca 17. in začetka 18. stoletja, to je čas gospodarskega in kulturnega propadanja , ko so Islandiji vladali in j...

Halldór Laxness: Luč sveta * če že, ocena 10/10..... Laxness je napisal Independent People po delih 1934 in 1935, utemeljitev njegove Nobelove nagrade 1955 se zelo naslanja predvsem na ta roman. Luč sveta je roman v štirih delih, ki so izšli 1937, 38, 39 in 40. Gre za pisateljevo izrazito socialistično obdobje, močno vzajemno simpatiziranje s komunističnimi režimi in obratno:  1952 in 1953 je bil nagrajen z Leninovo mirovno in literarno nagrado. Laxnessa pa so sčasoma Sovjeti zelo razočarali in je dokončno spregledal po zatrtju madžarske revolucije 1956.  Luč sveta naj bi bila socialna kritika družbe, a meni se zdi predvsem prostodušna kritika neobstoječega boga, ki ga ni možno niti kriviti z a ta brezumni svet. Okvir zgodbe je menda navdahnjen z Magnúsom Hjaltason Magnussonom, obrobnim islandskim pesnikom s konca 19. stoletja. Bila mi je precej bolj všeč kot Independent People  (ki je sicer bolj cenjena med bralci in kritiki), a manj kot The fish can sing , ki naj bi bi...

Halldór Laxness: Independent people - An epic * če že, ocena 9/10..... - Laxnessova Fish can sing mi je bila zelo všeč, zato sem se veselila Neodvisnih ljudi, ki naj bi Laxnessu "zagotovila" Nobelovo nagrado - potem pa mi b ranje nikakor ni steklo, angleščina je bila težka in specifična z ovčjerejskim žargonom in srednjeveškimi islandskimi legendami in vraževerjem, veliko recitiranja poezije in to predvsem v arhaičnem jeziku, precej natančni in hkrati poetični opisi oblek, stavb, pokrajine, narave... Zaradi raznih obveznosti in neobveznosti sem branje nekajkrat prekinila, vmes prebrala tudi eni dve drugi knjigi zaradi knjižničnih rokov. Čeprav sem nekako težko brala, pa me je tudi vedno bolj pritegovala, a ne od strani do strani, ampak bolj na 100 in 100 strani... Najbrž me je malo posrkala zgodba, malo sem se navadila na specifičnost jezika, malo pa je bilo kasneje tudi več izdelanih toplih mehkih otroških in starčevskih perspektiv.  - Fish can sing naj bi bila ...

Halldor Laxness: The fish can sing   * če že, ocena 10/10..... prvi stavek: "Večja sreča za otroka, kot da izgubi očeta, je samo, da izgubi mater." islandski pisatelj, Nobelova nagrada 1955  pisatelj je šel skozi tri preobrazbe: v krščanstvo, marxizem, taoizem (prav ta knjiga)  tema: praznina in grotesknost slave  glavno sporočilo: največ razumevanja in prijaznosti je potrebno do skromnih in revnih, ker si ti to najbolj zaslužijo  knjigo mi je posodila Katarina, ganljiva, pretresljiva, čudovita... se mi je pa zdela pregloboka in pretežka za moj nivo angleščine   Halldor Laxness: The fish can sing; original 1957; slovenskega prevoda zaenkrat še ni