Prebrano

  * če že, ocena 8/10..... Zadnja od sedmih knjig iz cikla Iskanje izgubljenega časa .  Prevajalka opominja, da je ta zadnja knjiga najbolj nedodelana, saj je izšla pet let po Proustovi smrti, da ni bilo niti jasno, kje (in ali sploh?) pride do preloma med šesto in sedmo knjigo - to me ne čudi, šesta knjiga je bila brez tistega silovitega zaključka iz prejšnjih knjig.  V tej knjigi protagonist ni tako nezrel in malenkosten, mnogo manj se ukvarja sam s sabo, ampak bolj opazuje, v kaj in kako so se razvili ljudje, ki so mu bili včasih blizu po duhu ali družbi.  O starosti in staranju, spominih in ljubeznih, o pisateljevanju in žrtvovanju za pisateljevanje. O nezamisljivih spremembah v družbi in družbenih statusih.  Sprva veliko ukvarjanja z WWI, med drugim tudi, kako je bil zaradi varčevanja z energijo uveden poletni čas. Vračanje na otroške spomine in kraje, pa vlečenje vzporednic z dreyfusovskimi časi, pa seveda homosexualnost. Pripovedovalec tokrat manj o lastn...