Prebrano

Dušan Jovanović: Na stara leta sem vzljubil svojo mamo * če že, ocena 7/10..... Mislila sem na to knjigo, odkar sem prebrala Vlogo moje družine v svetovni revoluciji  z Jovanovićevim prevodom, ki bi lahko nakazoval, kaksna literatura mu je všeč in morda v to smer piše tudi sam... Potem pa je Jovanović umrl 1.1.2021 in sem se je lotila takoj. Rodil se je 1939, bil odmeven in uspešen dramski režiser, dramatik, vedno se mi je zdel zanimiv in sem rada prebrala tudi kakšne njegove eseje, ki so bili preprosti in zanimivi, deloval pa je zadržan. Po tej knjigi lahko rečem, da je res zelo zanimiv, zadržan glede sebe pri "avtobiografiji" čisto preveč, glede drugih pa morda premalo. Ni pa bil napihnjen ali domišljav, mimogrede bi lahko bil bolj. Jovanović piše ok, preprosto in nesprenevedavo, ampak tudi precej na hitro opravi s kakšnimi pomembnimi zadevami, npr ok Rac je delal na novi hiši v Bohinjski Beli in potem mu je zvečer vrnil ženo, in to je to glede tega - da vedeti, da se zaved...

  Bora Ćosić: Vloga moje družine v svetovni revoluciji * če že, ocena 9/10..... - prostodušno pripovedovanje otroka o življenju netipične družine tik pred in med WWII ter v prvih letih komunizma, napisano kot rahlo konfuzen in nepremišljen spis za domačo nalogo, zgoščenost dogodkov in spominov v dveh ali treh stavkih , kljub nekim poglavjem  natroseni   brez premora stripovsko postavljeni trenutki in spomini. Drdranje družinskih utrinkov z neko zvezdavosto, ironijo, naivnostjo, čudenjem, preprostostjo, vdanostjo, brez sramu, brez kakšne posebne prizadetosti - a zadnja dva stavka sta vendarle: " Vse to se je dogajalo v zmedi, ampak bilo je točno tako. Tako ali še huje! " - družina je v tem primeru ciničen dedek, radoživ mlad stric in dve najstniški teti, k dramatičnosti nagnjena mama in oče alkoholik, ter fantek, ki ves čas vleče na ušesa in si vse preveč zapomni in kot da je malo naiven, ampak v resnici je čisto preveč odrasel... Družina je bila navajena boljših čase...