Prebrano

Alja Tkačev: Igralka s svinčnikom. Izbrani dnevniki (1962─1991) * če že, ocena 9/10.....  Alja Tkačev (1934-1991), polna telentov (igralka, lutkarica, improvizatorka, prevajalka, pisateljica, pesnica, režiserka....) in odvisnosti/pretiravanj (alko, nikotin, bulimija, moški, joga, copranje - magija, ...).  Stalno niha med evforijo in obupom, samouničevanjem in samoopevanjem . Neprilagojena, originalna, jedek humor, osamljena, svobodna upornica, markantna, prepirljiva, po nepotrebnem umrla mlada zaradi globoke verske zaverovanosti.  Hlepela po moškem, se hitro zaljubljala, bila vedno znova nespametno predana v  blesave zveze in razočarana. Oče ruski Ukrajinec, mama učiteljica, mlajši brat - vsi so ji kmalu pomrli, a za življenja si niso bili bliz u.  Dnevnik, svoj edini stalni in zanesljivi sopotnik, je redno pisala od svojega 28. leta do pet dni pred smrtjo, poimenuje ga Tabuji, a piše za bralce, v dnevniških zapiskih je iskrena, občutljiva in trmasto samozavestn...

  Witold Gombrowicz: Trans-Atlantik * če že, ocena 7/10..... Gombrowicz (1904-1969) satirično pripoveduje svojo zgodbo, ko se mlad in neuveljavljen nadobudni pisatelj 1939 zatakne v Argentini in se na daljavo sooča s svojo poljskostjo v času vojne. Posmehuje se sebi v svojem nebogljenem položaju, domovini in sonarodnjakom v kritičnem zgodovinskem obdobju, ki potencira že itak večni patetični patriotizem , v to pa je postavljena absurdna zgodba o zapletanju v gejevske scene, tako zelo nečastne sploh za Poljake, ki vodijo do dvobojev s streljanjem brez nabojev, organiziranju elitnega lova na neobstoječe zajce, častihlepne in groteskne sprenevedajoče odnose med poljsko emigracijo... Stil pisanja je baročno okoren, poudarjen z velikimi začetnicami vseh velepomembnih pojmov. Tole je Gombrowicz pisal menda praktično pod klopjo med svojim duhamornim delom kot bančni uradnik, iz njega veje cinizem in sarkazem in posmehovanje sebi in družbi, predvsem poljski. Na začetku je napisal predgovor...

  Witold Gombrowicz: Dnevnik * če že, ocena 1/10..... Gombrowicz (1904-1969) je bil poljski pisatelj, rojen v premožni družini, 1939 je obtičal v Argentini, v Evropo se je vrnil 1960, bil prepovedan na Poljskem, večje uspehe in priznanja pa doživel šele v zadnjih letih življenja (1966 predlagan za Nobelovo nagrado).  Za poljski izseljenski časopis je  od 1953  pisal eseje v obliki dnevnika, v katerem se predvsem podrobno ukvarja s kakšnimi poljskimi literati. Tekst je  zagoneten, m enda tudi pogosto fiktiven in poglavja po dnevih večinoma popolnoma naključno nametana (včasih naj bi to prepustil kar uredniku). Tale slovenski prevod je samo tretjina celote - imam občutek, da je izbor neposrečen in ni bila pravilna odločitev, da se posamezen zapis nekega dne vključi v celoti ali pa sploh ne.  Zelo zanimivo razmišlja, npr o  Poljski, ki ima problem malih narodov s potrebo dokazovati, da so veliki ravno zato, ker so majhni... Je zvišen nad napadi s Poljske:...