Prebrano

Nikolaj Berdjajev: Samospoznanje * če že, ocena 1/10..... Intelektualna avtobiografija  ( 1874-1948) brez poudarjanja osebne zgodbe  o oblikovanju svojih filozofskih vrednot in vere .   Izhaja predvsem iz svojega značaja ( od boga danega?!) in manj iz življenjske poti polne  slučajev. P rvotno marxist  aristokratskega porekla  je postal svetovno cenjeni k rščanski eksistencialist,  filozof in teolog,  zagovornik osebne svobode ,  iz Rusije pregnan  1922. Poskus objektivne analitične samopredstavitve je sicer že v izhodišču nemogoč cilj, a vseeno nudi presenetljivo malo uvida, skromnosti in kritičnosti in prav nobenega humorja do samega sebe . Gre za zavestno želeno zapuščino. "Esej" nima enotnega stila pisanja ali celovitega pristop do vsebine.  Veliko enih zanimivih in presenetljivih stavkov, ki pa se hitro izgubijo v razpredanju. Kar berljivo  celo nekomu, ki ni doma v filozofski literaturi, a  morda me je sprva ...

  Sergej Lebedjev: Dežela pozabe * če že, ocena 1/10..... Slepi starec, nenavaden skrivnostni sosed na dači, postane del malodačarske družine in fantek je še pred rojstvom obsojen na njuno posebno povezavo. A otroci imajo intuicijo. Izkaže se, da je bil Dedek Mrak okruten delovodja v sibirskih gulagih .  Zelo prefrigana zgodba in spretno pisanje, poetično-pravljični stil, originalne in posrečene metafore . Četrtina knjige, ki opisuje otroštvo, se mi je zdela super, duhovita, pretanjena, inteligento infantilna - in branje prava uživancija. Ko pa je nekje na tretjini sledilo cca 30 strani opisov sanj, vse blazno simbolično in preroško in mistično, sem se vdala v diagonalno prelistavanje. Tudi ko se odrasli moški loteva razkrivanja osebne zgodovine umrlega Dedka, gre za same magične zaplete in razpletanje .  Pogosti doooolgi stavki, berljivost zapletene strukture se ponekod poskuša reševati s pomišljaji.   malodačanstvo Avtor (1981) je kot geolog prepotoval severno Rus...

  Dostojevski: Zapiski iz mrtvega doma  * če že, ocena 8/10..... Slavni pisatelj ( 1821-1881)  je  zaradi prebiranja proticarske literature kot politični obsojenec  preživel štiri leta ( 1849-1854)  v  katorgi  - kazenskem delovnem taborišču v Sibiriji.  Zelo mirno in nevtralno brez izpostavljanja osebne zgodbe ali kakršnekoli dramatizacije opisuje dnevne in sezonske in praznične navade katoržnikov , njihovo kazensko delo, hrano, brklanje in vsakodnevne opravke, prekupčevanje, transakcijske medsebojne odnose od prijateljstva, pajdašenja do sovraštva.   Mrtvi dom je prebivališče nesvobodnih ljudi, živih mrtvecev.  Knjiga je (tudi zaradi cenzure) zastavljena kot zapiski nekega izmišljenega bivšega katoržnika, podobnega avtorju po poreklu, zanimanjih in značaju, ki je po izpustitvi ostal in umrl v sibirskem mestu. Knjiga je razdeljena na dva dela, prvi del približno omejen na prvo leto, drugi del pa se prelomi z bolnišnico in preostali...

  Emmanuel Carrère: Ruski roman * če že, ocena 9/10..... Avtor (1957) pripoveduje o svojem zapletenem intimnem in javnem življenju. Sooča se z družinskim bremenom: mamin oče gruzijsko-ruskega porekla je bil ob koncu vojne izvensodno likvidiran zaradi kolaboracije z Nemci - mama izrecno želi, da tega ne izpostavlja. Pa vendar se avtor zelo išče prav v odnosu do te družinske skrivnosti in svojih korenin.  Snema dokumentarec  o madžarskem vojnem ujetniku, ki je bil dobrih 50 let pozabljen v neki norišnici  v malem zakotnem ruskem kraju Kotelič, kar se prelevi v dokumentarec o Koteliču, oziroma kar o iskanju svojih ruskih elementov. Ob tem piše   o svojem čudaškem dedu, o svoji mami, o precej nenavadni družinski atmosferi, predvsem pa o ženski, v katero se je zaljubil in ki je postala ženska, ki jo je ljubil, a jo na vrhuncu vznesene ljubezni tudi izgubi  - pa ne zaradi petarde v obliki bizarne erotične novele, ki jo je o tej dotični ženski napisal za Le...

  Viktor Jerofejev: Dobri Stalin. Roman * če že, 8/10..... Rojen 1947, oče je bil  Molotova desna roka in kasneje  visok ruski diplomat. Gre za zanimiv koktail spominov iz otroštva, opis svoje poti do pisatelja in disidenta, pa pogled na razumevanje ruskega naroda in fenomen ljubljenega Stalina .  Od samega začetka je napovedovan očetomor na simbolnem nivoju, saj je bila očetova diplomatska kariera zaradi problematične sinove literarne aktivnosti uničena . A diplomatsko umorjen oče ga je podprl (eno truplo v naši družini sem jaz, če boš napisal opravičilo, boš drugo ti...). Avtor je bil visoko priviligiran in nezaplankan, v spominih je precej cinizma in posmehovanja, dokaj brezobzirno se roga tudi sebi in sploh staršem, vsakemu po svoje, kot elitnima podpornikoma in samoumevnima priviligiranca grozljivi pošastni ruski državi, med in po Stalinu. Nekaj zanimivih osebnih anekdot (kako je Picassu kot otrok odgovoril, da bo postal nihče...).  Knjiga pa je polna tudi ...

Marc Chagall: Moje življenje * če že. ocena 8 / 10.....  Avtobiografija samosvojega  r usko-francoskega slikarja židovskega rodu (1887-1985), svoje življenje pred dokončno izselitvijo iz Rusije je pisal v letih 1921 in 1922.  Eden največjih evropskih modernistov, sodobnik Mirója. Z nostalgijo govori o svojem rodnem beloruskem mestu Vicebsk in nekaterih sorodnikih, prvih slikarskih poskusih, šolanju v Petersburgu in Parizu, potem pa vrnitev v Rusijo, kjer je v času vojne in revolucije sodeloval v raznih šolah in gledališčih in se soočal s sovjetsko materialno in medčloveško bedo, se pa tudi poroči in dobi hčerko - nezadovoljen s sistemom predvsem zato, ker nima možnosti ustvarjati.  Za knjigo je narisal 20 originalnih podob. Bil je najstarejši od devetih otrok, precej revna (ne pa lačna) židovska družina, Židi so bili zelo omejeni pri študiju in preseljevanju.   Zelo  poetično pripovedovanje o otroštvu, o tolčenju študentske revščine in iskanju slikars...

Vladimir Nabokov: Govori, spomin. Premlajena avtobiografija * če že, ocena 9/10..... Nabokov, Vladimir Vladimirovič, 1899-1977, opisuje svojo priviligirano mladost v elitni premožni ruski družini, ki jo je zgodovina prisilila v izgnanstvo . Postal je pravi pisateljski zvezdnik (najbolj znana Lolita), strasten zbiralec metuljev, šahovski analitik, podkovan s sijajno splošno izobrazbo, inteligenco in sposobnostmi.  Zadnji dve desetletji je prebival v švicarskem hotelu, predan pisanju in lovljenju metuljev po vsem svetu. Imel je poseben sistem pisanja: idejne kamenčke ali spomine je zasnoval na kartotečnih karticah, ki jih je nato prerazporejal in iskal najboljše sosledje ter jih nato razširjal v odlomke in povezoval med sabo. Avtobiografija je sestavljena iz posameznih esejev, ki jih je objavljal pretežno v The New Yorkerju, 1951 je izšla zbrana angleška verzija (v ZDA in Angliji z različnima naslovoma Conclusive Evidence; Speak, Memory), 1954 je izdal rusko verzijo z naslovom Drugi ...