Prebrano

August Strindberg: Zagovor blazneža * če že, ocena 1/10..... Osebna izpoved in čustveni obračun ob štiriletnem polomljenem zakonu v 70-ih letih 19. stoletja,  naj bi bil moralno-pravni zagovor in literatura hkrati.  Bere se precej naivno in malo humoristično in sarkastično,  nisem prepričana, da je bilo tako tudi mišljeno.   Žena  je bila iz plemiške družine in igralka, zakon se je začel s škandali (ločitev od varajočega moža, njena možitev z nižjim slojem, prvi otrok takoj oddan v rejo zaradi skrivanja datumov poroke in rojstva, očita ji marsikaj, med drugim najbolj goreče in obsojajoče lezbična razmerja,...). Večino knjige sem sicer prebrala, zadnjo desetino pa sem samo še prelistala, ker si nisem obetala več nobenih pozitivnih bralnih presenečenj.  Pisati Strindberg seveda zna, zna biti tudi delno samokritičen, hkrati pa ima o sebi in svetu zelo omejeno introspektivo in vse skupaj krneki, pa čeprav gre za čas izpred dobrega stoletja.  Poročil in loč...

  Günter Grass: Pločevinasti boben * če že, ocena 1/10..... Grass (1927-2015) je Nobelovec 1999. Tole je bilo njegovo najbolj slavno delo, označeno kot magičen realizem, 1979 je film po knjigi dobil Oscarja. Prepričan mirovnik, levičar, socialist, šele 2006 razkril ob izzidu spominov  Beim Häuten der Zwiebel , da je bil kot 17-leten ob koncu vojne 1944 rekrutiran v SS (prej je trdil, da je bil samo v podpornih enotah - to mu je ležalo na duši, sprva je bil deležen kar močnega pogroma in odvzema častnih naslovov, a po kratkem razmisleku je bil razumljen - do aprila 1946 je bil povojni zapornik). Zgodba govori o Oscarju, rojenem sredi 20. let, ki pri treh letih neha rasti, strastno bobna na pločevinaste bobne in jih uničuje enega za drugim, ima pa tudi predirljiv glas, s katerim lahko ciljno razbija razne steklene predmete. Ima zelo poenostavljene razlage za dogajanje okrog sebe, pa naj bo to prešuštovanje lastne mame ali pa fašizem . Pripoveduje v prvi osebi, včasih pa govori o...