Prebrano

Gregor von Rezzori: Spomini antisemita. Roman v petih zgodbah * če že, ocena 9/10..... V ečplastna kompleksna  (ne)naklonjenost Judom veže pet polavtobiografs kih zgodb od otroštva do staros ti avtorja  (1914-1998) .   Judje so zanimivi, razgledani, globoki , prevzetni, ponižni, zahrbtni, porogljivi, iznajdljivi, vseprisotni ... Inteligenten satiričen ciničen stil, ki od bralca pričakuje in nudi veliko, tako po vsebini kot po besednem zakladu... Gostobesedno bruhanje duhovitosti v dolgih zapletenih stavkih , za katere m oraš biti dobro podkovan v zgodovini in splošni razgledanosti, da jih zastopiš v vsej svoji gloriji (meni ni vedno uspelo)... Presenetljivo luksuzno življenje na materialni in inteligentni ravni, pa globoko senzibilno doživljanje, živahen in pisan spomin poln detajlov in istočasno širše uokvirjanje, premetena struktura zgodbe in mojstrsko ubesedovanje.    1. zgodba:  opis p očitnic nekje na vzhodu Romunije pri velikonemškemu stricu in t...

  Agota Kristof: Analfabetka. Avtobiografska pripoved * če že, ocena 9/10..... Švicarka madžarskih korenin (1935-2011), med protikomunistično madžarsko revolucijo 1956 zapustila domovino in se naučila francoščine. Tale drobna knjižica (dobrih 50 strani) zelo na kratko in skopo govori predvsem o brezdomstvu , o tem, kako je postala pisateljica v tujem jeziku, s katerim se je zelo težko spopadala, medtem ko se je branja materinščine naučila sama pri štirih letih. Gre za preproste stavke, za katerimi se samo sluti bolečina . Nič ni razloženo, zakaj je sploh prebegnila - enostavno zaradi upanja na srečnejše in svobodnejše življenje? - se pa ves čas sprašuje, ali ne bi bila srečnejša v domovini . Nič ne razlaga, npr zakaj je bil njen oče po vojni v zaporu...  Piše kot analfabetka in kot otrok, v najpreprostejših stavkih. Gre za kratko pripoved imigrantke, ki pa ji je uspelo - večini ne, in tega se pisateljica dobro zaveda . Gre za kratko pripoved o posekanih koreninah, novi poganki...

  Péter Esterházy: Pomožni glagoli srca * če že, ocena 1/10..... Péter Esterházy (1950, Budimpešta - 2016), diplomiran matematik, priznani madžarski književnik, tole je eno njegovih prvih del, spominja se matere in dogodkov okrog njene smrti . V predgovoru pove, da sta od njene smrti minila že dva tedna in se mora takoj lotiti pisanja. In kako je neznosno sprejemanje izrečenih sožalj in kako se razjezi, če kdo hoče kaj pripomniti k njegovi pripovedi. In na koncu knjige  dober zadnji stavek: " Pozneje bom vse to napisal natančneje. " Sprva se mi je bralo super,  v prvi osebi tako zelo človeško in neposredno o tem, kako mu je šla npr. ob vseh dogodkih okoli materine smrti prisrčna sestra na živce. Potem pa sem se kar kmalu začela izgubljati v tekstu, med zelo dobrim pripovedovanjem o lastnem doživljanju mamine smrti in pogreba pogosto vmes s samimi veliki črkami razni "dobesedni ali popačeni" citati kot neki medklici, včasih tudi daljši teksti, ki nisem vedela, kam p...