Singer kot izgnanec išče boga in ljubezen

 

Isaac Bashevis Singer: Ljubezen in izgnanstvo, Avtobiografska trilogija

* če že, ocena 7/10.....

Singer (1903-91) je nobelov nagrajenec 1978. Tole imenuje "duhovna" avtobiografija, sprašuje se o bogu in išče svoj prostor v predvojnem svetu kot človek in kot pisatelj. Rodil se je v revni poljski židovski družini, oče in materin oče sta bila rabina, sam pa je hitro zacel dvomiti v boga in njegovo "modrost". Preživljal se je kot jidiš pisatelj, lektor, prevajalec in novinar, leta 1935 pa emigriral v Ameriko.

Zanimiv predgovor avtorja, češ da gre po slogu in vsebini v osnovi za avtobiografijo, da pa je spremenil imena, datume in v izjemnih primerih tudi potek dogodkov, ker so nekateri še živi in zaradi drugih "osebnih" razlogov.  Da je pa to prispevek za morebitnega biografa. Itak pa da verjame v boga in je prepričan, da je v božjih arhiv popoln zapis njegovega življenja...

Za letnico njegovega rojstva se navaja 1902, 1903 in 1904 - menda zaradi potvarjanja ob izogibanju vojaškemu vpoklicu, pravi wiki. V ZDA je emigriral 1935 tako glede na navedbe v tej knjigi kot wiki, hkrati pa poudarja, da je prišel tja kot še ne tridesetleten (npr str. 285)... Deluje zgodaj zrel otrok in zelo nezrel mlad moški. Secira na dolgo in široko in ponavljajoče osnovne nič kaj pretresljive ali originalne dileme o bogu, pri tem premleva o tem, kako je pohoditi črva ali mravljo in jesti živali - in se na ladji proti Ameriki nenadoma odloči za vegetarijanstvo. Njegova vera naj bi bila nekonvencionalna in kompleksna. Zelo nevrotičen, kar naprej se nekaj tolaži s samomorom kot vedno pripravnim izhodom, ima zelo čudne odnose z ženskami (neekskluzivna seksualna razmerja z dvajset let starejšo žensko, pa s sestrično prvega reda, pa s služkinjo, z eno stalinistko-trocistko pa naj bi imel obrobno celo otroka, kar ga nič dosti ne gane, čeprav je glede tega zelo nejasen...) - zdi se, da je ženskam zelo všeč in da se jih ne otepa, ko ga podpirajo, istočasno se pa proglaša za nerodnega in sramežljivega. Veliko omenja Spinozo in Shopenhauerja.

Tridelnost te knjige je najavljena v podnaslovu, enostranski avtorjevi opombi sledi Začetek na dobrih 20 straneh, potem pa glavna tri poglavja: Fantek išče boga, Mladenič išče ljubezen, Zgubljen v Ameriki - po poglavjih je prišlo do posameznih objav 1976, 78 in 81, kot celota pa je izšlo 1984. Nisem bila navdušena, najbrž sem od nobelovca pričakovala preveč - morda je bil preveč obremenjen s tem, kakšno "duhovno" avtobiografijo bo pripravil svojim biografom... Glede na druge biografske podatke in izjave se zdi, da je prej ali slej vendarle našel boga in to brez senčic dvoma, kako in kdaj je pa do tega prišel, pa v tej duhovni zapuščini ni pojasnil. Morda bi mi bila kakšna njegova druga literarna dela bolj všeč, saj ne piše pišmeuharsko in samozaverovano - tukaj celo citira Čehova, češ da pisatelj potrebuje dvome, zaradi katerih talent osivi (originalne Čehove navedbe pa ne najdem).

Singer je avtor zgodbe za popularni film Yentl z Barbaro Streisand. Boga je menda našel, zadnjih 35 let je bil vegetarijanec zaradi ljubezni do živali, 1938 se je poročil z Almo, ki je zapustila zaradi njega moža in in dva otroka in potem potrpežljivo odganjala druge ženske, ki so se mu vsiljevale na srečo vedno bolj platonsko. Wiki tudi navaja, da je bil na Poljskem civilno poročen in se mu je 1929 rodil sin, žena in otrok sta sama emigrirala v Moskvo in Palestino in so se srečali ponovno šele 1955 - ampak važno, da se je odpovedal piščancem, k'ne (izjavil je namreč, da ni vegetarijanec zaradi lastnega zdravja, ampak zaradi zdravja piščancev).

Singer je bil eden zadnjih odmevnih in eden od najuspešnejsih sploh pisateljev v jidišu. Svoja dela je praviloma objavljal v časopisnih podlistkih v jidišu, potem pa jih sam prevedel in še malo predelal v angleščino, kar je bilo nato podlaga za prevode v druge jezike. Tudi tale knjiga ima naslov izvirnika angleški, iz strukture poglavij in podpoglavij pa se sluti časopisna feljtonska struktura. O jidišu ima Klemen Jelinčič Boeta na koncu večstransko predstavitev, jezik evropskih Židov skitov (t.i. Aškenazi in njihova Klezmer glasba) naj bi pred WWII govorilo cca 12 mio (75% vseh takratnih Židov), danes pa samo še kakšen milijon in to razdrobljeno po vsem svetu (Izrael forsira hebrejščino), jidiš je v osnovi precej germanski jezik, a tudi z močnimi slovanskimi primesmi in značilnostmi (v slovenščini se uporablja mišmaš, kar naj bi izviralo iz jidiša).

Bog hoče ljubezen (kot jaz), ne glede na to, ali jo je zaslužil. Pogosto kaznuje svoja bitja, a zahteva, da mu odpustijo in priznajo, da ima vedno naboljše namene. Zase ohranja številne skrivnosti, obenem pa zahteva popolno iskrenost in dokončno razgaljenje duše.

zlih stvari ni, smisel trpljenja pa je navečja božja skrivnost

Isaac Bashevis Singer: Ljubezen in izgnanstvo, Avtobiografska trilogija; založba Modrijan, zbirka Poteze, 2011; ISBN 978-961-241-520-4; Naslov izvirnika: Love and Exile, An Autobiographical trilogy, 1984; prevod Primož Trobevšek; spremna beseda Klemen Jelinčič Boeta, 392 strani.

na naslovnici knjige je star, piše pa o svoji mladosti