Splet večnosti v labirintu sveta

 
Marguerite Yourcenar: Splet večnosti
* če že, ocena 9/10.....

Mama ji je umrla ob rojstvu, vzgajal jo je precej poseben oče (priviligiran, razgledan, globok, romantični uživač, hazarder in špekulant), ki ga pretirano idealizira, čeprav se trudi biti objektivna tudi do njega. Kot ilustracija družbe in sveta pa je izpostavljena zgodba očetove velike neusojene ljubezni. Oče je globoko zaljuben v mamino prijateljico, milo in pokončno osebo z nenavadno življensko zgodbo: njen prvi zaročenec je tik pred poroko končal v umobolnici, nato pa se je poročila s homoseksulcem... Skratka, ni da ni drame, potem pa še WWI, prav neverjetne slike in situacije in liki visoke dekadentne evropske družbe z začetka XX. stoletja.

To je zadnji del trilogije Labirint sveta, V pobožen spomin je s perspektive materine rodbine, Severni arhivi z očetove, tole pa razmišljanje o kolesjih zgodovine z začetka XX. stoletja in človeški nravi v okvirih avtoričinega odraščanja. Izšlo je leto po smrti, menda ji je zmanjkalo časa za cca 50 strani, v kateri je nameravala zaključiti pripovedovanje z očetovo smrtjo in smrtjo ženske njegovega življenja, ki jima ni bila usojena skupna pot. A zaključek je kljub temu odličen.

Mislim, da je od vseh treh delov tole najbolj gladko berljivo, gre za avtorici sodobne zgodbe. Nisem pa prepričana, kako bi bilo to kot samostojno branje brez prvih dveh delov - vse je precej skrbno spleteno, ne samo znotraj te knjige, ampak v celotni trilogiji. Avtorica ambiciozno precenjuje bralca, vsaj mene zagotovo. Stavki so zahtevni, poplava oseb in zgodovinskih značilnosti, duhovičenje in filozofiranje. Lahkotno nežno in distancirano predstavlja, se dotika in odmika in občasno vrača med prepletenimi zgodbami in ljudmi. Obzirno domneva in se vživlja v kolesje mnogih življenj. Brez obsojanja, čeprav vse ljudi poganja en sam ljubi pragmatizem, (večinoma) tudi brez pretiranega občudovanja - prav zato pa je občasno nekritično občudovanje nekaterih oseb toliko bolj moteče in pretirano. Sem se kar nasitila telih Labirintov, čeprav se me je zelo dotaknilo in sem od prve do zadnje strani precej frapirana nad preprostimi a pretresljivimi mislimi, ugotovitvami, komentarji, povezavami, scenami, občutki, usodami...


Marguerite Yourcenar: Splet večnosti; založba Beletrina, Knjižna zbirka Beletrina, 2016; prevod Saša Jerele (izvirnik Quoi? L'éternité, 1988); ISBN 978-961-284-159-1; 313 strani.

Komentarji