Iskanje časa v Sodomi in Gomori
Marcel Proust: Svet Guermantskih
Četrta od sedmih knjig iz cikla Iskanje izgubljenega časa. Uvod je izjemen. O homoseksualnosti z neskončnim razumevanjem in (samo)zaničevanjem hkrati, o čarobnosti in nizkotnosti kompleksnih interakcij na gejevski sceni, o neizbežnosti nravi v prispodobah čudesnega oplojevanja v rastlinskem svetu, o prekletstvu in vdanosti Sodome in Gomore. Nekaj tudi vzporednic med (anti)sodomisti in (anti)semisti. Očibučno je avtor vse to doživljal na lastni koži in lastni duši. Očibučno je predelovanje babičine smrti v hotelu predelovanje mamine smrti in njegovo žalovanje v hotelu, zelo mojstrsko.
Potem pa se prevesi na dolgo in široko in drobnjakarsko o druženju v poletni rezidenci (najeti!) pri Vendurinovi, o primitivnosti in sprenevedanju in nadmudrivanjih. Spet ta vzvišenost pripovedovalca, ki vse prečita in se zgraža in jih komaj prenaša, sam pa je isti ali pa celo še slabši.
Homoseksualci v tem družabnem krogu so povod za dolga razpredanja o tem, kako se obnašajo in skrivajo in ljubijo in izsiljujejo med sabo in v odnosu do družbe, kjer je veliko sprenevedanja in posmehovanja in obsojanja - tako kot še danes in to med homo in heteroseksualci.
Se pa pripovedovalec nenadoma bolj ukvarja s svojo ljubeznijo do Albertine, ki pa je prav tako nevrotična kot vse ostalo - kakopak. Ves čas napoveduje, da ta ljubezen ne bo dolgoročno osrečujoča, itak je posesivna in čisto taka, kot vsi ostali transakcijski odnosi med vsemi temi ljudmi. Zelo proti koncu pa ena sama nevrotika okrog te Albertine in nihanje med za-proti, jokajoči pogovori z "mamico", ki Albertine ni marala - in tudi tukaj nenadoma obsedenost in preganjavica o homoerotičnih nagnjenih te ženske.
..........Hja, kaj naj rečem, zdi se mi, da sem se šele zdaj naučila sploh brati tole solato, in čeprav mi manjka še ogromno do konca sage, se mi ne zdi nemogoče, da bi kmalu spet začela brati od začetka in bolj po malih kapljicah in bolj redno. Zdaj pa mi tole branje steče zgolj na morju, v dolgi seansah. Razumem občudovanje tele mojstrovine, res zna Proust napredati o napredanju, in človeška narava in družba se nista prav nič spremenili. So se pa spremenili pisatelji, se mi zdi, ki si dovolijo več samovpogleda in iskrenosti. Najbrž je nekje neka lepota in iskrenost tudi v tejle iskreni nevrotičnosti in sprenevedanju protagonista pripovedovalca IN pisatelja, a vsekakor mi manjka nekaj več pri vsem tem mojstrstvu opazovanja in popisovanja in melanholičnega nevrotičnega grmadenja vse te žalostne človeške praznosti.
2. knjiga: 749 strani, 16% celote, skupaj prebrano 29%, preostane 71%
3. knjiga: 873 strani, 19% celote, skupaj prebrano 49%, preostane 51%
4. knjiga: 795 strani, 17% celote, skupaj prebrano 66%, preostane 34%
5. knjiga: 605 strani, 13% celote, skupaj prebrano 79%, preostane 21%
6. knjiga: 413 strani, 09% celote, skupaj prebrano 88%, preostane 12%
7. knjiga: 541 strani, 12% celote, skupaj prebrano 100%, preostane 0%
skupaj celotna saga sedmih knjig ima 4575 strani v Beletrinini izdaji iz leta 2022
Komentarji
Objavite komentar