Lado Kralj ne bo več drsal na bajerju
O italijanski okupaciji Ljubljane skozi oči dijaka iz Šiške, o gverilskemu uporu in mobilizaciji v partizane, do razočaranosti nad povojnim režimom in večplastni nostalgiji po predvojnih časih. Ostane mu samo upanje na ljubezen, zaradi katerega ga vleče čez Karavanke - od vsega začetka romana je zaljubljen v gojenko v samostanski gimnaziji na Jami. Sicer pa iz prve roke najstnika poroča o več vojnih zločinih Italijanov v Ljubljani kot Lojze Kovačič, Vitomil Zupan, Mira Mihelič in Ilka Vašte skupaj, kar nekajkrat zgolj slučajno odnese celo kožo, po italijanski okupaciji pa se odpravi v partizane in se tudi tam zagnano izkaže s svojo iznajdljivostjo in prostodušnostjo. Prostodušnost ohrani tudi po vojni.
Roman predstavljajo kot delno avtobiografski, a nisem našla pojasnil, kako in kaj in po kom, razen da je avtor iz Šiške. Dijak Ivan Knez (K/kralj?) je v času vojne vsaj 10 let starejši od avtorja (1938-2022). Lado Kralj je bil profesor, pisatelj, prevajalec, urednik, kritik in dramaturg, poročen z igralko Jožico Avbelj, sin Vladimirja Kralja, nagrado gledaliških kritikov in teatrologov poimenovano po očetu je prejel tudi on. Baje je bil strasten in markanten pripovedovalec - to je bil očitno tudi namen tega romana, in verjetno je bil namen dosežen.
Zelo poučevalsko pripovedno in romaneskno mimogredno o zgodovini kmečke Zgornje Šiške, o predvojni industriji v Spodnji Šiški, o življenju v okupirani Ljubljani, gverilskih akcijah, o kapitulaciji in umiku Italijanov, o osvoboditvi Ljubljane in nato komunističnih dekretnih odločitvah, ki so iz predmestne Šiške naredile blokovsko naselje (Ljubljana je imela do vojne cca 70k prebivalcev, v dveh povojnih desetletjih se je to precej na hitro povečalo za štirikrat...). Cel roman je napleten kot poučno lahkotno pripovedovanje trpkih ali zanimivih ali pa nenavadnih zgodbic: o samostanu na Jami, ki je bil po vojni porušen, pa o bližnjem bajerju in vodnjaku, ki sta bila po vojni oba zasuta, o pranju perila za Italijane v Bizoviku, italijanskem odloku o javnih straniščih, o fašističnem ideologu d'Annunziu in mučenju z ricinusom, o Hinku Smrekarju in prek njega nekaj o Cankarju, pa da v roman parkira omembo Vidmarja aktivista, pa Jaga Baba in Špicpajzelj legendice, itd itd itd - pač čimveč zanimivosti, pa čimbolj barvito zapakirane v roman. Morda podoben namen plastično predstaviti zgodovino v romanu kot npr. pri Kolesarju, le da gre tu za splošno zgodovinsko zgodbo skozi osebne oči fiktivnega Šiškarja in precej bolj pokroviteljski pristop do bralca, poproščen pripovedni slog, kleni izrazi in slog, nekajkrat podkrepljeno s pogovorno obliko nedoločnika (npr "zna bit"). Kot da bi bil to scenarij za film, v katerem bi kmeta na Jezerskem, potencialnega tasta junaka, lahko igral mladi Polde Bibič...
Lado Kralj: Ne bom več drsal na bajerju; založba Beletrina, Knjižna zbirka Beletrina #550, 2022; ISBN 978-961-284-867-5 ; 295 strani.
Komentarji
Objavite komentar