Prebrano

Tone Partljič : Pesnica   * če že, ocena 5/10..... - knjige sem se zelo veselila in od nje veliko pričakovala, neka družinska in krajevna avtobiografija izpod peresa Partljiča, ki se mi zdi zanimiv, iskriv, barvit in velik lokalpatriot... potem pa sem sploh na začetku (kasneje pa sem se najbrž samo navadila) z naraščajočim začudenjem brala precej popreproščene stavke in misli in stvari , ki so se mu zdele pomembne za zapisat... ne gre za prisrčno preprostost o iskrenih preprostih ljudeh, ampak ali za podcenjevanje bralcev ali pa za podcenjevanje vseh teh likov v knjigi...res težko razumem, da je lahko Partljič v intervjujih in npr dnevniku v Airbeletrini  tako izrazito bolj niansiran in kompleksen, udaren v mislih in besedah in opažanjih. Tukaj pa nivo besed, misli in pripovedovanja za preprosto "ljudsko rajo" in to žal skoraj izključno v slabem pomenu besede - po mojem mnenju so kar VSI ljudje precej bolj sofisticirani in kompleksni in razmišljujoči in občutljivi in...

Anthony Doerr: Vsa ta nevidna svetloba * če že, ocena 4/10..... - knjigo mi je posodila Nada, ki je bila nad njo navdušena - sva pa že naprej vedeli, da imava zelo zelo različen bralski okus... No, kolikor vidim na spletu, se veliko enih promotorjev branja in knjig tudi navdušuje nad tem romanom, ob čemer se lahko samo sprašujem, koliko ima pri tem (pol)profesionalna vloga, za katero so plačani ali pa kako drugače neposredno ali posredno kompenzirani... In ja, roman je bil nagrajen s Pulitzerjevo nagrado in ima skrben bogat jezik ( lok je drvel po violinskih strunah in rojeval kristalno čist zvok... in podobno besedno lepotičenje) in z zgodovinsko zastavljenim okvirom in preverjeno obliko všečnosti: otroci, naivnost, izjemnost, poštenost, modrost - ni, da ni! - kakorkoli, tole pač ni moj tip literature: gre za skrbno obrtniško zastavljeno in napisano zgodbo, ki me je po strukturi kratkih podpoglavij malo spominjala na  Čudo in malo na Samotnost praštevil, le da je tukaj ...

Miljenko Jergović: Rodbina * če že, ocena 9/10..... - označujejo ga kot epski roman z elementi avtobiografije, a bolj kot za lastno gre za avtobiografijo družinskega debla  od veje, ki izhaja od Karla Stublerja, avtorjevega pradeda po ženski veji, rojenega  cca 1875, železnicarja, romunskega banatskega Švaba, rojenega v Avstroogrski, umrlega kot bosanski Jugoslovan, ob smrti so ga označili kot Hrvata. V bistvu pa tipična družina bosanskih "kovčkarjev", prišlekov, ki se nimajo kam vrniti . Ob zgodbi o njegovih potomcih zgodba o zgodovini Balkana, obe zgodbi pa kar nekako bolj mimogredni. - "opus magnum Miljenka Jergovića, ki ga imenujejo za Iva Andrića našega časa"... rojen je bil 1966, praded je umrl 15 let pred tem, kritičen in delno distanciran tako do oblasti kot obeh zgodovin, družinske in regijske, posebej do hrvaške po razpadu Jugoslavije, kamor je pobegnil pred vojno v Sarajevu - morda tukaj pač še ni možna distanca - vsekakor pa to kljubovanje hrva...

Stendhal: Armance * če že, ocena 4/10..... - vse od branja Lampedusinega Geparda sem nameravala spet prebrati kaj od Stendhala, ki naj bi bil Lampedusi veliki vzornik. In tako med koronosamoizoloacijo med sprehodom najdem knjigo v knjigobežniški hiški - zelo sem se je razveselila. Sem pa kar nekako težko brala, počasi, stavek za stavkom, nekateri so mi bili včasih celo všeč in pisanje pogosto duhovito in pikro, res podobno Gepardu! - samo steklo mi ni tako gladko. In če ne bi bil konec tako zelo banalen in prozaičen, bi mi knjiga pustila boljši vtis. Kar ne morem verjeti, da je bil tip star 40, ko je tole napisal, pa 19. stoletje gor ali dol. Morda je hotel napisati ene sorte Romeo&Juliet, izpadlo je vsekakor nekaj precej izumetničenega. Tudi če se mi je še včasih vzbudilo rahlo upanje, da gre za ironijo, se mi je zdela ta zelo omejena samo na kakšne stavke in opazke, ne pa da bi bila ironična mojstrovina cela zgodba. najprej malo googlanja: - Marie-Henri Beyle, s psev...

Zgodbe iz Kitajske in Tajvana  [antologija sodobne kitajske in tajvanske kratke proze]     * če že, ocena 7/10..... - izbor je omejen na zgodbe po 1937 z izbruhom japonske vojne, ki ji je sledila druga svetovna in tudi državljanska vojna do 1949, nato pa novoformiranje države pod Mao Zedongom, čemur sledi molk kulturne revolucije 1966-1976. V tej knjigi je večkrat navedeno, da za obdobje prej in potem že imamo dve antologiji kitajskih kratkih zgodb v slovenščini. Tole tukaj pa je torej zapolnjevanje te vojne in komunistične vrzeli. Novokomponiranje krasnega novega sveta se zelo čuti v zgodbah , tole niso bili neki silni oporečniki (čeprav je bil kakšen od avtorjev tudi zaprt, preganjan ali celo usmrčen).... Tajvan je bil pod japonsko oblastjo, ki je bila kar tolerantna do pisanja v lokalnem jeziku, a z izbruhom vojne 1937 se je začelo nasilno pojapončevanje, kasneje pa pokitajčevanje...  - čudno in neprimerno, kako se z združevanjem kitajske ...

Zgodbe iz Turčije  [antologija turške kratke proze]   * če že, ocena 8/10..... - izbor je omejen na zgodbe napisane po letu 1945 oziroma na avtorje rojene po 1923, po ustanovitvi Turčije v sedanjih mejah... je zelo pester, od ekzotičnih tradicionalnih ritualov do transvestitev in politično korektno eno zgodbo tudi o pogromu Armencev... zgodbe in s tem izbor mi je bil všeč, se pa vedno bolj sprašujem o izbornikih telih antologij - kajti od njega je odvisno absolutno vse: kako kvaliteten je izbor, kdo in kaj je uvrščen ter kdo in kaj ni... pa ne velja to samo za problematične države z omejeno svobodo izražanja... zdaj sem že tako padla v tole zbirko, da bom najbrž prebrala še marsikatero, čeprav so me teli izbori oziroma izborniki zaceli žuliti... v tejle antologiji so poleg kratke biografije avtorjev tudi njihove fotke, kar je prvi tak primer iz te zbirke, še mnogo bolj pa bi me zanimala biografija izbornika in to napisana od kakšnega pisatelja, ki ni bil izbr...

Zgodbe iz Venezuela  [antologija venezuelske kratke proze] * če že, ocena 7/10..... - zelo sodobne zgodbe, avtorji rojeni med 1950 in 1987... in na nek nacin zelo "nevenezuelske", pač pa globalne ali pa lokalno nespecifične, seveda malo več omenjanja ruma ipd, ampak pri tem in latinskih imenih se pa konča - pri takih izborih iz držav z diktaturo se postavlja vprašanje, kakšen odnos ima izbornik do uradne politike in kakšen odnos ima uradna politika do izbornika... vidi se, da je bila spremna beseda napisana v Madridu... o tem nič ne v spremni besedi ne na hitro nisem nič našla o izborniku na spletu... me pa čudi, da v tej sodobni! literaturi ni nič o skrajno problematicni politiki na oblasti, ki direktno vpliva na življenja vsakega pozameznika - je pa spremna beseda zelo zanimiva in poetična: Venezuelo predstavi kot nepokorno, ljubečo in zanemarjajočo, leno in deloholično, protislovno in brez olepševanja, nežno in kruto... - v zgodbah je veliko zelo eksp...

R. J. Palacio: Čudo * če že, ocena 5/10..... - knjigo sem opazila pri Lari, ki jo je zelo pohvalila, češ da je bila to prva knjiga, ki jo je res z navdušenjem prebrala... ali pa pač nekaj v tem smislu... seveda sem bila zelo radovedna in sem si jo takoj izposodila od nje :-) Res pa je potem še mesece in mesece nisem odprla. Knjiga ima tudi en tak zavihek za označevanje strani, ki bolj na začetku ali proti koncu knjige celo malo moti, vmes je pa to kar fajn in že na videz malo drugače. - kaj naj rečem, pač uspešnica v dobrem in slabem pomenu besede. Prevod najbrž ok, tole kul amerikanščino najbrž ni samo lahko prevajat, in tekst je pač malo siromašen, ker je najbolj važno, da je kulski . In da je na vsaki strani vsaj enkrat, če ne dvakrat, uporabljena beseda "car, carsko" in to od otrok in celo starejših, zato pa ob inflaciji carskosti mnogo bolj skoparno s superlativom "džazno", ki pa je v celi knjigi uporabljen samo ene desetkrat - takole preds...

Niccolò Ammaniti: Ni me strah * če že, ocena 10/10..... - nenadoma sem bila brez predvidene "naslednje" knjige, a se mi je zelo bralo... preverila sem malo lastno polico, in sem naletelela na tole, ki jo je nekoč nekdo moral pustiti v stanovanju - ni mi preveč dišala, me je pa še  bolj mikalo preživeti večer z branjem... no, kakšno presenečenje: čudovita knjiga! prebrala sem jo na dah! - takoj še pred kolofonom je enostranski uvod prevajalke, tako besedilo je običajno na ovojih, ki najavi "napeto zgodbo s hitrim ritmom, skozi oči devetletnika, presenetljiv konec, ko otroški pogum preseže pošasti, brez sentimentalnosti".... zato sem pričakovala eno precej nesrečno otroško dramo, ki pa se dobro konča - no, a sem bila na srečo zavedena.. In me je kar malo jezilo na začetku, da sem to sploh prebrala, saj sem potem na prvih nekaj deset straneh ves čas malo s strahom pričakovala tragedijo čisto drugačnega tipa... - ne gre za kriminalko, saj se kar takoj najav...

Zgodbe iz Indije [antologija sodobne indijske kratke proze] * če že, ocena 8/10..... - 19 zgodb iz 14 (od 18 uradnih) jezikov iz Indije... nekako nakazano v spremni besedi, da je bilo pokrivanje jezikov glavno merilo izbora, ni pa jasno, zakaj niso našli še tiste manjkajoče 4, gotovo razlog obstaja, samo napisan ni - o avtorjih posameznih zgodb izredno skop zapis (sploh v primerjavi z drugimi antologijami iz iste zbirke), praviloma samo, v katerem jeziku pišejo in če so glih dobili kakšno nagrado - vsekakor sem pogrešala vsaj letnico rojstva, da bi znala približno umestiti zgodbe, a zdi se, da gre za sodobne pisatelje in večinoma še žive (ob njihovih skopih opisih največkrat v sedanjiku zapisano, v katerem jeziku pišejo) in tudi kakšne sodobne reference (smrt princese Diane, npr)... napisano je, da gre za avtorje, ki so doživeli desetletja indijskih sprememb v XX. stoletju, in to je to - zgodbe so prevedene iz angleščine, prevajalk je kar nekaj in načelom...

Zgodbe iz Amerike  [antologija sodobne ameriške kratke proze] * če že, ocena 4/10..... - izbor zgodb je omejen po letu 1965 in je zelo zatežen, prve štiri zgodbe sem začela in se matrala in obupala pred njihovim koncem, ostale so bile nekako berljive, a nekatere zelo na meji... sploh prve štiri zgodbe kot da jim je bil cilj, da bi bile zatežene in nerazumljive in larpurlartistične in same sebi namenjene alkvaže, ostale pa večinoma kar berljive a brez kakšnih posebnih biserov - za politično korektnost forsirano zastopano črnsko, azijsko-ameriško, mehiško, indijansko poreklo avtorjev in zgodb, poudarjanje izgubljajočih kultur obrobja, pa malo Vietnama... zgleda, da je bila primerna PC družbena angažiranost glavni kriterij izbora - morda sem pa tudi enostavno preveč pričakovala, saj sem prebrala že mnogo dobrih ameriških zgodb in njihovih izborov (v angleščini sicer) in ker sem mislila, da bo izbor podoben Zgodbam iz Kanade - čudno, da so ob vsej korektnosti za "zgodbe ...