Objave

Obrtne podobe iz življenja Ilke Vašte

Slika
Podobe iz mojega življenja / Ilka Vašte * če že, ocena 4/10..... - sem dolgo iskala to knjigo in sem bila potem kar razočarana: precej režimsko in obrtniško pisanje, brez kakšne posebne tankovestnosti ali introspektive ... po prebranem Vražjem dekletu se mi je zdela spretna pisateljica in sem upala, da o svojem življenju pa ne bo tako obrtniško pisala - pa je, zelo nadzorovano z namenom se pohvaliti z vseh njej pomembnih vidikov, celo kjer se je rahlo posula s kakšnim pepelom, je to kot z neko lažno skromnostjo... morala sem se opominjat, da gre za žensko rojeno 1891, torej generacija mojih prababic, da bi bila malo bolj potrpežljiva ob njenih poenostavljenih in režimskih pogledih na svet... umrla je 1967, knjiga je izšla tri leta prej, ko je bila stara 73 let - rodila se je v meščansko-uradniški družini, ni ji bilo vedno samo lahko, a je imela tudi kar nekaj sreče, da je bila kot ženska odlično izobražena za tiste čase, bila učiteljica, kar je bilo v tistih časih kar spošto...

Zgodbe iz Kanade

Slika
Zgodbe iz Kanade  [antologija sodobne kanadske kratke proze] * če že, ocena 9/10..... - za kanadsko verzijo tele moje bralne serije sem se odločila predvsem zaradi Alice Munro, ki pa je v slovenščini še nisem brala... in kanadske zgodbe so bile zelo in skoraj preveč v skladu s pričakovanji: lepe ganljive klasične, sicer običajno z dahom kanadske specifike, a brez pompoma in večinoma brez larpurlartizma, ganljive v svoji preprostosti o preprostih ljudeh in stvareh ...  nekaj je bilo seveda tudi takih, ki pa se me niso dotaknile, predvsem če so se mi zdele preveč preračunljivo napisane -  a vse zelo berljive in z "nezateženim" slogom; - moj jagodni izbor bi bil: Odpuščanje v družinah, Ponirki,  Dolina Houdou, Cvetje za poroke in pogrebe, Kratko poznanstvo, Izgubljeni oče, Tisti grozni javorjev list na ledu, Dobro varovana skrivnost, Če si tam, Ko ptice prinesejo sonce;   Zgodbe iz Kanade  [antologija sodobne kanadske kratke proze]; Izbor in prevod:...

Zgodbe iz Portugalske

Slika
Zgodbe iz Portugalsk e [antologija sodobne portugalske kratke proze] * če že, ocena 8/10..... - seveda sem se odločila za portugalske zgodbe, nekaj bolj domačega, vedela pa sem, da bom zato tudi malo bolj kritična :-)) - kar zanimivo mi je bilo brati, čeprav zelo zelo me pa ni pritegnila ali pretresla nobena zgodba... - ponovno sem lahko ugotovila, da se mi zdi Miguel Torga fantastičen pisatelj, navdušenja nad njim sem se nalezla že pred leti od inštruktorice portugalščine, zato morda nisem najbolj objektivna... res moram prebrati še kaj njegovega, verjetno pa ne bi mogla zgrešiti niti s Tereso Veiga - moj jagodni izbor tega izbora bi bil: Alma-Grande, Erika in Svit, Hlapec - tele zgodbe so res precej portugalske in to predvsem v tem, da se zelo čuti, da se teli avtorji zavedajo svoje osebne in nacionalne posebnosti, gradijo in jo poudarjajo, tako v dobrem kot v slabem... Je pa za pohvalit izbor, da v njih ni pretiravanja s portugalskimi klišeji ... - prevod se mi...

Zgodbe iz Urugvaja

Slika
Zgodbe iz Urugvaja  [antologija sodobne urugvajske kratke proze] * če že, ocena 8/10..... - antologijo sem prebrala zaradi prevajalca, sošolca :-) - rada imam kratke zgodbe, kratka forma ne dopušča dolgovezenja in okolišarjenja in  razgali dejansko pisateljsko sposobnost, se mora takoj začeti, je neposredna in močna - če je zgodba seveda dobro napisana . Ob tem sem tudi ponovno osvežila znanje o tem, kaj je kratka zgodba in kaj črtica... - različni avtorji in različni stili, dober in uspešno opravljen izziv za prevajalca! - že takoj pri prvi zgodbi pa kar malo v šoku in tudi kasneje me je pri nekaterih kar močno obtežilo vsako bizarno nasilje in krutost - in tega ni bilo malo, gre za en drug svet, neobziren in rahlo neprijeten in skrivnosten in nevaren , - a ob koncu knjige, ko sem šla skozi kazalo, sem videla, da mi je bilo kar nekaj zgodb zelo všeč in so se me tako ali drugače dotaknile (Fotografija, Nedeljska ptička, Dobra novica, O tem, kako sem napisa...

Marías - Tako belo srce

Slika
Javier Marías: Tako belo srce   * če že, ocena 9/10..... - knjigo sem dobila v dar pred mnogimi leti od Petra in Urše, in se je sploh ne spomnim, in sem se zaradi posvetila zdaj kar malo prisilila, da sem jo prebrala... prekladala sem jo in hranila na dosegu rok že mnoge zadnje mesece, parkrat začela, vedno od začetka - a čeprav se mi je zdel način pisanja zelo zanimiv in slutila se je dobra knjiga, mi nikakor ni steklo - gre za zgodbo o skrivnostih: o tem, da ko enkrat veš, tega ne moreš več spremeniti, in "srce ni več tako belo"... in so ljudje, ki s tem ne morejo živeti, vsem pa spremenijo perspektivno na osebe, ki jih poznamo celo življenje. ..  - naslov je citat iz Macbetha, in knjiga se začne s prizorom samomora mlade ženske pred skoraj pol stoletja, ki se je ravno vrnila s poročnega potovanja... seveda se sluti, da je razlog njenega samomora neka velika skrivnost, nenavadna in slučajna in težka in ljubezenska zgodba, a potem zgodba zahaja v analizo odnosov...

Hanif Kureishi - Intimnost

Slika
Intimnost / Hanif Kureishi * če že, ocena 9/10..... - knjigo sem dobila v dar pred leti, pri tokratnem ponovnem branju sem se jo spomnila zelo bežno - bere se hitro, tisk je velik, strani kar letijo, z lahkoto prekineš med odstavki in začneš znova, v bistvu zelo lahkotno in depresivno hkrati ... ni rečeno, da je ne bom prebrala še kdaj ;-) Ali pa še kaj od tega avtorja, ki ni zelo uspešen brezveze... - iskreno podajanje podečih se misli moškega srednjih letih v noči, preden zapusti družino . Preskakovanje med spomini na to zvezo in druge ženske, starše, razne prijatelje, dojemanje dveh sinov malčkov, sebe, stvari... Brez olepševanja in brez ovinkarjenja, brez pretiranega pojasnjevanja. Precej dobro zavedanje, da se s tem končuje komotnost življenja, da bo prizadel otroka, da je patetičen. - tip v bistvu zelo nesimpatičen, v marsičem dobesedno aboten, rešuje pa ga iskrenost in samopoznavanje in samospraševanje in razmišljanje. Zato je poleg obsojanja in nerazumevanja deležen ...

Kosmačev pomladni dan

Slika
Pomladni dan / Ciril Kosmač  * če že, ocena 7/10..... - ko je Žiga zaključil z maturo, sem jo prebrala iz radovednosti, kaj mora mladina brati za zrelostni izpit spomladi 2018 - morda sem jo celo že kdaj zdavno prebrala, se ne spomnim natančno, a tokrat sem na začetku kar težko brala in me sploh ni pritegnilo, ob koncu knjige pa vendarle razmišljam, da sem bila kot mlada bralka precej manj kritična in bi me manj motilo rahlo obrtniško pisanje in bi mi bila knjiga verjetno precej bolj všeč kot zdaj - prvi in zadnji stavek sta ista, skoraj: Tisti pomladni dan je bil lep, svetel in zveneč, kakor iz čistega srebra ulit. Vmes pa pripovedovanje o mladem moškem, ki je po 15 letih prišel domov, po odisejadah druge svetovne vojne in življenja, obuja spomine na otroštvo, na prvo svetovno vojno, odlaša povedati ostareli in osamljeni in izčrpani teti novico, da je oče umrl v nemškem taborišču - gre pa pravzaprav za roman o Kadetki, kot so vsi imenovali Boženo, katero rojstvo in živ...

Gospod Ibrahim in cvetovi iz Korana

Slika
Gospod Ibrahim in cvetovi iz Korana / Eric-Emmanuel Schmitt  * če že, ocena 6/10..... - slučajno mi je knjiga prišla v roke, med čakanjem pri Martinu sem jo v hipu prebrala tretjino, in ker je bila čist ok, sem jo potem odnesla domov in prebrala do konca - rahlo presladka in preveč instantno ganljiva, kljub velikemu fontu skorajda prekratka zgodbica za knjigo in celo trde platnice, ampak najbrž je ambicija, da bi bila to klasika ala Mali princ - zgodba o zanemarjenem fantu na koncu otroštva, z depresivnim očetom (ki kasneje naredi samomor), mama ju je pa že zdavnaj zapustila (zelo slabo pojasnjeno, zakaj, sploh ker se kasneje spet pojavi in se izkaže kot obzirna in topla oseba)... fant se naveže na starega arabskega trgovca Ibrahima, ki ignorira in razume dečkove male kraje, s prišparanim denarjem pa si fant privšči obiske pri prostitutkah in prvi za darilo podari svojega medvedka... vedno več se pogovarjata in ko tudi oče izgine, Ibrahim poskrbi za fanta, gresta na i...

Samotnost praštevil

Slika
Samotnost praštevil / Paolo Giordano * če že, ocena 6/10..... - po svoje zanimiva sodobna zgodba , čeprav ni ravno moj žanr - prepleteni zgodbi o punci, ki je šepala od otroštva zaradi smučarske nesreče, in fantu, ki je bil odgovoren za izginotje svoje zaostale dvojčice, oba zelo posebna in socialno odmaknjena, ona anoreksična in on se reže, se slučajno povežeta... vmes še nekaj zanimivih likov kot npr en gejevski sošolec in ena bully sošolka, pa zanimiv lik hišne pomočnice, ki si je izmislila moževo smrt, da ji ni bilo potrebno priznati, da jo je zapustil... pa starši obeh protagonistov so tudi zanimivi, njegova mama mu ni nikoli odpustila za dvojčico, oče pa je bil topel a neroden, njen oče pa hladen, mama pa z zelo neizrazito vlogo (pravzaprav še najbolj s svojo smrtjo, ko je bila hčerka na začetku dvajsetih let) - zgodba bi se lahko dogajala kjerkoli, Italija je sicer omenjena, a to se še najbolj čuti pri imenih, podiplomski študij pa je pač nekje na severu Evrope in to je t...

Vonnegutova nočna mati

Slika
Mati Noč / Kurt Vonnegut * če že, ocena 10/10..... - prva izdaja 1961, slovenski prevod 2007 - knjigo mi je posodila Daša, se mi je pa med branjem zdelo, da cel kup stvari in fraz in for poznam – zdi se mi, da sem jo morala prebrati v študentskih časih, očitno v angleščini, čeprav se jasno spomnim samo Klavnice 5 in Zajtrk prvakov, in sem mislila, da so vse te fraze od tam. - kultna knjiga, mirovniška, humanistična, cinična, s slavnimi in pogosto citiranimi frazami Uvod avtorja iz leta 1966 (str 5, 6 in 7), o njegovih osebnih izkušnjah z nacisti in vojno. Ta Uvod je čudovit, kratek in enostaven in pretresljiv. Knjiga mi je bila zelo všeč, uvod pa še mnogo mnogo bolj. Bil je vojni ujetnik, vzdrževati se je moral z lastnim delom v tovarni sirupov, ko je ob koncu vojne doživel bombardiranje Dresdna, ki ga je preživel v hladilnici pod klavnico “z vrstami in vrstami otrebljenih kadavrov”. Absolutni mirovnik na ciničen nacin, s toleranco in svetovljan brez patetike, trpe...