Samotnost praštevil

Samotnost praštevil / Paolo Giordano

* če že, ocena 6/10.....

- po svoje zanimiva sodobna zgodba, čeprav ni ravno moj žanr
- prepleteni zgodbi o punci, ki je šepala od otroštva zaradi smučarske nesreče, in fantu, ki je bil odgovoren za izginotje svoje zaostale dvojčice, oba zelo posebna in socialno odmaknjena, ona anoreksična in on se reže, se slučajno povežeta... vmes še nekaj zanimivih likov kot npr en gejevski sošolec in ena bully sošolka, pa zanimiv lik hišne pomočnice, ki si je izmislila moževo smrt, da ji ni bilo potrebno priznati, da jo je zapustil... pa starši obeh protagonistov so tudi zanimivi, njegova mama mu ni nikoli odpustila za dvojčico, oče pa je bil topel a neroden, njen oče pa hladen, mama pa z zelo neizrazito vlogo (pravzaprav še najbolj s svojo smrtjo, ko je bila hčerka na začetku dvajsetih let)
- zgodba bi se lahko dogajala kjerkoli, Italija je sicer omenjena, a to se še najbolj čuti pri imenih, podiplomski študij pa je pač nekje na severu Evrope in to je to
- zgodba se začne z dogodki, ki so zaznamovali protagonista, potem pa se nadaljuje na nekaj let, in te posamezne etape se vedno končajo nekako zelo odprto, ko se drama in razplet samo slutijo... tudi konec knjige je tak, iz obeta, da se bo morda razrešilo celo izginotje dvojčice, se zadeva konča samo še z enim razhodom na drug konec sveta, morda za vedno in morda ne, ona se ob propadu zakona ravno postavlja na noge, on pa se z olajšanjem vrne v "severno" deželo
- protagonista sta močno navezana, a razen enega poljuba v srednji šoli in enega v zrelih letih se bolj konkretno fizično ne zapleteta, čeprav oba bi morda kar se...
- kar nekaj klišejev (kovinski okus krvi, opis obarvanja vode okrog vrečke čaja vsaj ene trikrat, ...), pa veliko takih drobnih enostavnih fizikalnih podrobnosti (npr omenjanje površinske napetosti ob prelivanju vode, krčenje in sproščanje očesne leče, opis podpisa s konkavnimi črtami, etc), več kot matematičnih for, čeprav naj bi bil protagonist matematik, ampak avtor je pa fizik... ni mi bilo ravno moteče, morda niti opazila ne bi, če ne bi o tem nekaj malega vedela, vsekakor pa mi je zelo udarjalo ven iz teksta, ne preveč spontano, morda kot poskus avtentičnosti zaprtega protagonista matematika, a nekako me to ni zelo prepričalo in me je bolj motilo kot ne, zdelo se mi je rahlo vsiljivo obrtniško
- tole s praštevili zelo obrobno, a še kar posreceno in zanimivo. Praštevila se občasno (vse redkeje) pojavljajo v parih z vmesno parno številko, npr 11 in 13, pa 17 in 19, in tudi tale knjižni matematik si je tako nekako predstavljal povezavo s svojo prijateljico, sama, nepovezana, a blizu, in si je tudi kar zamislil dve števili (mnogomestni) in se jih namenil raziskati, ali bi morda bili praštevili - a sta ali nista, v knjigi ni pojasnjeno
- še najbolj mi je bil všeč del, ki je opisoval njen zadnji in dokončni prepir z možem, zelo poln energije in čustev in prepričljiv

- str 145: eden tistih, ki so uspešni pri študiju, ker se ne znajdejo v življenju
- str 146: žena je kot moker madež, ki se suši na majici, puhtela iz življenja, s tem pa je tudi nit, ki ga je še povezovala s hčerko, postopoma popuščala in se nazadnje le še prosto vlekla po tleh
- str 198: maslo se je razpustilo in sprostilo vse svoje nasičene živalske maščobe (no, takih tehnikalij in cvetk je knjiga polna...)
- str 232: dolžna, ker ga sama ni ljubila, a je bila njegova ljubezen dovolj velika, da je varovala oba

Samotnost praštevil / Paolo Giordano; Naslov izvirnika: La Solitudine Dei Numeri Primi, 2008, prevod: Anita Jadrič; Založba: Mladinska knjiga, 2011; ISBN: 978-961-01-1379-9; 329 strani.