Hanif Kureishi - Intimnost

Intimnost / Hanif Kureishi

* če že, ocena 9/10.....

- knjigo sem dobila v dar pred leti, pri tokratnem ponovnem branju sem se jo spomnila zelo bežno
- bere se hitro, tisk je velik, strani kar letijo, z lahkoto prekineš med odstavki in začneš znova, v bistvu zelo lahkotno in depresivno hkrati... ni rečeno, da je ne bom prebrala še kdaj ;-) Ali pa še kaj od tega avtorja, ki ni zelo uspešen brezveze...

- iskreno podajanje podečih se misli moškega srednjih letih v noči, preden zapusti družino. Preskakovanje med spomini na to zvezo in druge ženske, starše, razne prijatelje, dojemanje dveh sinov malčkov, sebe, stvari... Brez olepševanja in brez ovinkarjenja, brez pretiranega pojasnjevanja. Precej dobro zavedanje, da se s tem končuje komotnost življenja, da bo prizadel otroka, da je patetičen.
- tip v bistvu zelo nesimpatičen, v marsičem dobesedno aboten, rešuje pa ga iskrenost in samopoznavanje in samospraševanje in razmišljanje. Zato je poleg obsojanja in nerazumevanja deležen tudi sočutja. Kljub neki zdravi in življenjski dozi iluzij o sebi in življenju... Zgodba o izgubljenosti moškega, krizi srednjih let - ni pa tipična, ker večina najbrž ni tako iskrenih in inteligentnih - a niti to ne pomaga v vsej teh iskrenosti in krizi...
- kaj pa naj bi "razburjalo duhove", kot piše na naslovnici, pa nimam pojma, krneki ene marketinške fore...
- zelo všeč mi je stil pisanja, razmišljanja, izredno preprosti stavki in besede, a vse zelo udarno, praktično vsaka stran pretresljiva, pretresljiva v zapisu vsakodnevnih stvari, ki zapisane brez olepševanja delujejo grozljivo v svoji banalnosti in brutalnosti hkrati.
- všeč mi je tudi, kako se vse do konca ne ve, ali se bo tip zjutraj res spakiral zdoma ali vendarle ne, in so tudi po koncu zadnje strani še vse možnosti odprte. In med branjem ne veš, kakšnega zaključka si želiš zanj in kakšnega za ženo. Samo glede otrok je kristalno jasno, da imata očeta rada in ga bosta pogrešala.

- lahko bi izpisala marsikaj, kar se me je dotaknilo in kar bi se mi zdelo fajn imeti izpisano, pa bom samo tole s strani 58, bolj kot tipičen primer tega sloga:
Česa me je naučilo njegovo zivljenje? Da je življenje borba in da te borbe nikamor ne pripeljejo, da jih nihče ne ceni in da niso nikoli poplačane. V zakonu je le malo veselja; potrebno pa je ogromno potrpežljivosti, tako kot v službi, ki jo sovražiš. Ne moreš zbežati in ne moreš uživati. Oba z mamo sta bila nesrečna in nihče ni znal najti tistega, kar bi si želel, karkoli je že to bilo. Toda bila sta si zvesta in poštena. 
Ali pa nezvesta in nepoštena do sebe. Ali pa sem mogoče kaj spregledal?

Intimnost / Hanif Kureishi; Naslov izvirnika: Intimacy, 1998, prevod Andrej Poznič; Zalozba: Orbis, 1999; ISBN: 961-90779-1-1; 156 strani.