Vargas o pogovoru v Katedrali
* če že, ocena 1/10.....
Slučajno se po nekaj letih srečata sin bivšega perujskega ministra in njegov nekdanji šofer. Zapijeta in zapleteta se v pogovor v gostilni Katedrala. Sin poskuša ugotoviti očetovo vlogo pri političnih umorih in nasploh v nasilnem avtoritativnem režimu sredi 19. stoletja. Drugi stavek se glasi: V katerem trenutku se je zajebal Peru? A ne gre samo za Peru. Med pogovorom se razkrivajo njuni osebni zgodbi in zgodbe nekaterih drugih posameznikov. Ni jasno, kaj je dejansko izrečeno in kaj si sogovornika samo mislita ali se spominjata, medtem ko se pogovarjata o čisto drugi temi. Tako da so na gosto nastlani nepovezani dialogi med različnimi osebami v različnih časovnih obdobjih ne samo na isti strani, ampak celo v istih odlomkih, neposredni odgovor pogosto sledi šele po iztrganih dialogih drugih oseb v drugem obdobju... Mojstrski način zapisa o pogovoru dveh oseb iz različnih slojev, ki imata vsak svoje motive in perspektive za pogovor, obe osebi sta zelo kompleksni, ampak vseeno krneki, cel kup enih oseb, konfuzna imena in različni vzdevki istih oseb, cel kup zapletov v različnih časih... Pravi bralni labirint, kdo je odgovarjal komu, kdaj, kje, kaj kam sploh spada - verjetno bi mi pomagali samo različni fonti ali celo obarvanost besedila, da bi ločila tekst po časovnih okvirih in kaj sta res govorila, kaj si je mislil bivši šofer in kaj ministrov sin.
Sprva sem brala z zanimanjem, preden se pogovor v Katedrali sploh začne. Potem sem bila sicer presenečena nad stilom in sem se ga že malo navadila, sploh ker me je začela zanimati zgodba ene služkinje Amalie, ki je bila pomembna tako šoferju Ambrosiu kot Santiagu, pa njegova študentska zaljubljenost v kompliciranem marksističnem krožku. Ko pa se je na polovici prvega zvezka (knjiga ima dva) spet začelo bolj vrteti okrog politike in tajne policije, sem začela preskakovati in je bilo branja nepreklicno konec. Bom pa še prebrala kaj od Llose, morda kaj iz njegovega zrelejšega obdobja.
Perujski pisatelj (1936) s španskim državljanstvom, nobelovec 2010, zanj značilno portretiranje upora in poraza posameznikov proti nasilnim avtoritativnim sistemom. Uspešen že kot mlad pisatelj, že dolgo med daleč najbolj vplivnimi in cenjenimi in plodovitimi in nagrajevanimi južnoameriškimi pisatelji, velika pestrost pisateljskega žanra od romanov, esejev, novinarstva, primarno perujskih in kasneje globalnih tematik. Od nekdaj politično angažiran (pri čemer se je tudi zapletal v polomijade), sprva marxist, kasneje pa vedno bolj desničar (trenutno podpira celo Bolsonara!). Izhaja iz srednjega sloja, oče je zapustil mamo še pred njegovim rojstvom, njemu pa so se lagali, da je umrl. Kot 19-letnik je poročil deset let starejšo mamino sestrično, vdrugo pa se je poročil s svojo pravo sestrično. Razne aferice ima še vse do tik pred kratkim. Svojo avtobiografijo je razkrival zgolj parcialno, npr o svojem prvem zakonu je napisal erotiko La tia Julia y el escribidor, ki ji je sledil knjižni odgovor bivše soproge z naslovom Česa mali Vargas ni povedal.
Komentarji
Objavite komentar