Špeh na Bukowskega kruhu
Zgodnji megleni otroški spomini pa vse do konca faliranega študija v LA pred WWII. Povsem pričakovano in znano: kratki in preprosti stavki, brutalna neposrednost, pišmeuharski cinizem. Agresiven oče, podrejena mama, sami problematični blizu in daleč, alkoholizem, brezposelnost velike depresije, tekmovalno nasilje in zgodnja groba seksualnost. Zavrnjen od družbe, biti nasilen in gobezdav klovn je bila edina možnost biti zvišeno drugačen.
Henry Chinaski je avtorjev sarkastični asocialni alter-ego. Ni čisto jasno, kaj je avtobiografsko in kaj ne, menda precej. Vrstniki v mladosti so ga zavračali zaradi nemškega naglasa (rojen v Nemčiji kot sin ameriškega vojaka po WWI) in ekstremnih najstniških turov, on se je držal vzvišeno zase in fural asocialnost navidezno na lastno željo. Rad je izzival, npr tudi z relativiziranjem Hitlerja. Knjiga se zaključi z napadom na Pearl Harbor, kasneje so ga celo zaprli zaradi izmikanja naboru, a je bil nato itak prepoznan kot psihično nesposoben. Očetovo redno sadistično pretepanje ga je naredilo pisatelja, ki razume krivico. Lavreat dna. Bil je težka legenda in legendarni težak, njegova javna pijanska branja svoje poezije in proze z vmesnimi prepiri s publiko so se prodajala na ploščah. Zapis na grobu (1920-1994) je njegov nasvet: Don't try.
Tole in še kaj njegovega sem nekoč že brala, tako v slovenščini kot angleščini, zanimalo me je, kako mi bo sedlo zdaj (in sedlo mi je manj, kot sem imela v spominu). Zgodbe in podrobnosti se nisem spomnila, samo atmosfere in stila. Bere se gladko (kljub kar številnim zatipkom), a vsa šokantnost je zelo predvidljiva in zato nešokantna. Ni se smilil sam sebi, a tudi za ponos nad lastnim frajerjevanjem ne gre - zaveda se, da je bil vržen v svet brez vsake podpore. Pahnjen je bil v drugačnost, preostala mu je samo potencirana drugačnost za vsako ceno.
Komentarji
Objavite komentar