Otroštvo v Perzepolisu
Avtorica je rojena 1969 v Iranu, tam je hodila v francoske šole, starša sta bila napredna aktivista, veliko prijateljev in sorodnikov je bilo politično preganjanih, zaprtih in umorjenih. tudi ona je bila od otroštva upornica. Kot otrok se je odločila, da bo prerok, in to zadnji izmed vseh, kar je razlagala tudi v šoli - sčasoma pa se ji je bog seveda zelo zameril. Po prvih nekaj letih šolanja je bila ob prevratih v iranski državi nenadoma prisiljena nositi rute in hoditi v segregirane konzervativne šole, s čimer se ni nikoli sprijaznila.
Strip je duhovit in poučen, na kratko o iranski zgodovini, revoluciji, iraško-iranski vojni, pregledno in ravno dovolj, da umesti svoje toplo a nenavadno otroštvo v aktivistični družini. Zelo ganljivo, tudi o doživljanju tragičnih usod znancev in prijateljev, pa odnosu z babico, mladostniških konfliktih z mamo, pa kako je kdaj komu zabrusila tudi kaj napačnega ali neobzirnega. Oblikovana v moderni iranski družini, dobro situirani, svetovljanski, intelektualni - če prav razumem, je bil njen dedek do revolucije celo nesojeni perzijski princ, seveda pa oropan premoženja in svobode in končno tudi dolgega življenja, a intelektualna širina kljub materialnem obubožanju ostaja v družini seveda še generacije in generacije. Pri štirinajstih sta jo starša poslala na varno na Dunaj, s čimer se strip konča.
Po velikem uspehu in nagradah za prvi Persepolis je narisala in napisala še tri nadaljevanja pod istim naslovom, v angleščini je npr to izšlo kot eno celovito delo. Nisem pričakovala stripa, ko sem si tole izbrala kot avtobiografijo, zdaj bi me vsekakor zanimala še nadaljevanja.
Komentarji
Objavite komentar