Obris Rachel Cusk

 

Rachel Cusk: Obris

* če že, ocena 8/10.....

Gre za prvi del triologije (še Transit in Kudos), pisateljica rojena 1967 tukaj piše na nek zelo samosvoj način, brez subjektov in subjektivnosti, pač pa gre za neko sprotno hladno in dobesedno poročanje o precej mimobežnih ljudeh, ki se ji razgaljajo in ji pripovedujejo o sebi in svojem življenju. Je zanimiva, inteligentna, duhovita v svojih zatrtih opazkah, ki so omejene pravzaprav samo na to, kaj o nekem človeku in srečanju z njim sploh pripoveduje. Pripoveduje pa čimbolj dobesedno to, kar so ji te osebe povedala same, njeno mnenje o povedanem pa je zelo subtilno skrito v način povzemanja. Začetna navdušenost nad stilom me je sicer nekako v zadnji tretjini malo minila, se mi je zdelo pa do konca zanimivo. 

Deset breznaslovnih poglavij, samo oštevilčenih, se vsako zase posveča enemu konkretnemu druženju z eno ali več osebami, ki so pisateljici precej pomembni predvsem zato, ker je na poletni šoli pisanja v Atenah iztrgana iz svojega okolja in vsem tem ljudem kot tujka prepuščena v odločanje in pobude. O sebi pripoveduje direktno zelo obrobno, npr da je precej sveže ločena in da v Atenah pogreša svoja otroka, je pa precej družabna in pozorna do drugih, ljudje jo zanimajo. Ljudem okrog sebe se zelo prepušča in prilagaja, jo zanimajo in jo morajo zanimati, morda predvsem zato, ker je trenutno tujka? Seveda pa se je tudi mnogo lažje posvečati in analizirati druge kot sebe...

Rachel Cusk: Obris; založba Beletrina, zbirka Žepna Beletrina, 2019; prevod Jernej Župančič (izvirnik Outline, 2014); spremna beseda Ana Schnabl; 222 strani.