Rožančeva ljubezen
Marjan Rožanc: Ljubezen
Rožanc je bil rojen 1930, umrl 1990, v zgodnjem otroštvu so se preselili v Zeleno jamo in kot Mostančanu mu je bil center LJ že tako tuj, da si v šoli ni nikoli slekel plašča ali suknje. Na nižjo gimnazijo je hodil na Vegovo, po vojni je šel na grafično šolo (ki ni vzpodbudila ustvarjanja, ampak oblikovanje), v vojski pa so ga zaradi "sovražne propagande" obsodili na 3,5 let zapora (tocno kaj je bil povod, nisem uspela najti, je bil pa zaradi nekega eseja spet obsojen 1968 pogojno na pol leta, preizkusna doba 2 leti). Po prihodu iz zapora 1955, star 25 let, opusti misel na slikarsko akademijo, posveti se pisateljevanju in 1980 za Ljubezen eno leto po izidu prejme nagrado Prešernovega sklada, eno leto po smrti pa tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Ljubezen avtobiografsko govori o odraščanju v fanta v Zeleni jami, od malo pred vojno do malo po vojni. Premlad za vojno in zapore, od koder se mnogi od le malo starejših vrstnikov niso vrnili, a življenje ga je pretresalo do temeljev, občutljivega in razmišljujočega in opazujočega kot je bil. Ljubezen govori o tem, kako je imel vse rad, že takrat in zdaj za nazaj z nostalgijo, nekatere z razlogom in nekatere brez razloga, kot ima rad lahko samo nepokvarjen otrok. Zanimivo, da o družinskih članih ne govori veliko, to je roman o zelenojamaših, predvsem pa o fantu, ki bi rad čimprej odrasel in mu je domače gnezdo kot da popolnoma nepomembno. Uporablja ploho imen za razne like, ki jim je težko slediti, a nekako sem jih povezovala s prejšnjimi omembami s pomočjo kontekstov - ni mi čisto jasno, koliko so imena avtentična, popolnoma že ne. Po romanu je bil 1984 posnet tudi istonaslovni film.
Knjiga je kratka in sem jo prebrala v enem podaljšanem večeru. Seveda se ne da izogniti primerjavam s Kovačičevim opisovanjem otroštva v medvojni Ljubljani, čeprav sta imela zelo drugačni izkušnji in popolnoma drugačen način pisanja. Rožanc je še dve leti mlajši, kljub skromnosti je živel v mnogo bolj urejenih razmerah in bil tesno vpet v sosesko, piše nekako lahkotneje in to ne samo zaradi neke nostalgične daljave, stavki so spretnejši, krajši in delujejo zelo sodobno, še posebej dvogovori so redki in skopi in udarni, poglavja pa imajo skrbno strukturo in pravi dramaturski lok v vsakem poglavju, teža vseh čustev izbruhne samo občasno, npr. v zadnjem odstavku npr 3. poglavja ali zadnjega odstavka epiloga. Opazuje in razmišlja o vseh aktualnih stvareh mladega fanta, in vojna je ob vsem tem kot samo okvirna danost, hkrati pa prav to poudari vso nesmiselnost vojne, sploh bratomorne.
Rožanca povezujejo s krščanskimi literati (Alojz Rebula, Boris Pahor, Edvard Kocbek), bil plodovit in pisal razne oblike literature, zelo cenjen esejist, po njem je poimenovana Rožanceva nagrada za esej. Po lastni izjavi "ga motivirajo drobci življenja, ki jih rešuje pozabljenja". Kronološko razdrobljeni življenjepis je napisal v samostojnih knjigah: Ljubezen, Hudodelci, Sentimentalni časi. To je še vse za prebrat, pa morda tudi Interpretacije.
Denis Poniž (vir): Za razliko od Zupana, Javorška, Torkarja, Angele Vode, Petana, Sirca, Kovačiča in še mnogih zaprtih literatov, Rožanc ni veliko pisal o svoji zaporniški kalvariji. A njegov roman Hudodelci (1981) izlušči mnoge pretresljive podobnosti dogodkov ob aretaciji, procesu in prestajanju kazni, ter gnusne in perverzne metode ustrahovanja, poniževanja in teptanja človekovega dostojanstva, ki so jih prakticirali njegovi zaporniški rablji. Rozanc se je z vsem svojim bitjem zavezal preseganju misli na maščevalno povračilo in se raje usmeril v iskanje odgovora na to, zakaj so bili njegovi preganjalci tako neusmiljeno pohabljeni, zaznamovani s prekletstvom zla.
O opisovanju svojega razdevičenja v Ljubezni: "Veš, ko sem oblikoval ta prizor, me je bilo malce strah, kaj bo, če se bosta obe prepoznali v mojem opisu, še bolj pa, če ju bodo prepoznali še živeči prebivalci Zelene jame. Malce je umolknil in dodal: Potem pa sem si rekel: bo, kar bo! Ničesar si nisem izmislil, vse je bilo tako, kot zdaj stoji v knjigi."
Marjan Rozanc: Ljubezen; Mladinska knjiga, zbirka Hram, 1986 (prva izdaja 1979); COBISS.SI-ID - 16705281; 247 strani.
 |
| bil je na dvorišču, ko je šel domobranec v hišo ustrelit očeta partizanov |
 |
| na koncu je moral postati mož, da se je lahko razjokal kot otrok |
Komentarji
Objavite komentar