Ruski roman po francosko
Avtor (1957) pripoveduje o svojem zapletenem intimnem in javnem življenju. Sooča se z družinskim bremenom: mamin oče gruzijsko-ruskega porekla je bil ob koncu vojne izvensodno likvidiran zaradi kolaboracije z Nemci - mama izrecno želi, da tega ne izpostavlja. Pa vendar se avtor zelo išče prav v odnosu do te družinske skrivnosti in svojih korenin. Snema dokumentarec o madžarskem vojnem ujetniku, ki je bil dobrih 50 let pozabljen v neki norišnici v malem zakotnem ruskem kraju Kotelič, kar se prelevi v dokumentarec o Koteliču, oziroma kar o iskanju svojih ruskih elementov. Ob tem piše o svojem čudaškem dedu, o svoji mami, o precej nenavadni družinski atmosferi, predvsem pa o ženski, v katero se je zaljubil in ki je postala ženska, ki jo je ljubil, a jo na vrhuncu vznesene ljubezni tudi izgubi - pa ne zaradi petarde v obliki bizarne erotične novele, ki jo je o tej dotični ženski napisal za Le Monde tako, da bi bila objavljena na točno določen dan, ko naj bi jo presenečena prebrala med potovanjem z vlakom - a kaj, ko vse pade v vodo, ker ravno ta vikend opravlja splav zarodka z nekim drugim moškim...
Ima izjemno sposobnost, da se znajde in si zrihta zelo nenavadne situacije z ljudmi okrog sebe, pa če gre za prebivalce Koteliča bogu za hrbtom ali pa svoje najbližje. Vse to pa uspe tudi zelo dobro napisati in posrečeno splesti in zapakirati v prepričljivo celoto v zelo živahnem ritmu. Sposoben se je podrobno analizirati in se poglabljati v ljudi okrog sebe, zdi se čustven, občutljiv, iskren in samokritičen - tudi do svoje patološke obsedenosti s kakšnimi idejami.
roman je napisan mami in kljub mami |
Komentarji
Objavite komentar