Atlas rahločutnega čuječega moškega
Priznanemu sodobnemu avstrijskemu pisatelju (1954) so pisateljski uspehi omogočili intenzivno potovanje in življenje po vsem svetu. Sedemdeset kratkih poglavij z najrazličnejših koncev sveta, vedno kaj izjemnega z vidika dogodka, psihologije, zgodovine, narave ali geografije, in čeprav pogosto natrese zraven cel kup lokalnih izrazov ali podatkov, npr o bikoborbi ali o nekem kometu, pa je poanta vedno predvsem poetičen in filozofski razmislek opazek o ljudeh, posameznikih ali pa o kakšnem detajlu. V Sloveniji ni bil, ali pa je bil, a se ga ni nič dovolj dotaknilo.
Pojavlja se na najbolj znanih, odročnih ali nenavadnih krajih po svetu, pogosto je deležen kakšnih posebnih povabil in privilegijev, osebnih stikov, ljudi vse po vrsti prikazuje vdane, večinoma mirne in dobre. Vsaka zgodba je zelo omejena na ozek časovni in lokalni okvir, včasih s kratkim povzetkom zgodovine kraja. On sam pa kot da po svetu hodi brez nahrbtnika. Čeprav sta kar dve zgodbi iz norišnice. Ampak svojih osebnih zgodb ne pripoveduje. Ene od zgodb ni doživel on, ampak žena - zgodba iz ženinega otroštva je ganljiva in se zelo čuti, da jo je imel v nekem obdobju zelo rad in da zna to zelo subtilno napisat, čeprav sta se ločila in je tudi že umrla. Tole knjigo posveča Judith, svoji ženi, in spominu na Johanno, "dolgoletno življenjsko in popotno družico". Zaradi ene se z ene poti ne bi nikoli vrnil, zaradi druge pa sploh ne bi šel na pot. Med razglednicami s potovanj pa nobene ne omenja kot sopotnici, samo parkrat kakšnega neimenovanega prijatelja, sicer pa kot da vsepovsod potuje sam.
Naslov prevoda me glede na izvirnik preseneča, sicer se mi zdi pravzaprav zelo ustrezna karakterizacija avtorja. V angleščini je izraz "ängstlich" v naslovu preveden kot "anxious". Nisem zasledila, da bi bil kje naslov pojasnjen v kakšni zgodbi. V zgodbi o plavanju nad kitovko je prevedeno, da je kitovka "plaha" med spanjem, le kakšen izraz je v originalu? Gre za mirno čuječnosti kitovke, pravzaprav dejansko rahločutnost, da odreagira na gibanje mladiča tudi v spanju.
Stavki so občasno precej zapleteno strukturirani, na meji okornosti branja. Ampak piše lepo in spretno. Poznavalskega naštevanja raznih podatkov in specifik je kar veliko, to služi kot podlaga in okvir za subtilno poudarjanje bistva, ki je rahločutno samoopazovanje notranjega odzvanjanja okolice. Zdi se kar ponosen in zadovoljen s svojo čuječnostjo. Na koncu vsake zgodbe rad malo poetično izteče svoj razmislek v neko vsemirje. Vse je tako lepo po kapljicah, tako stavki kot zgodbe, da upočasni branje in pomirja. Sprva sem brala kar z veseljem in pozornostjo, da ne rečem čuječnostjo - je pa to v drugi polovici nekako začelo plahneti od zgodbe do zgodbe - mislim, da zaradi vsegliharske vzvišene samovšečne čuječnostne nirvane. Zadnjo četrtino sem bolj ali manj samo prelistala in se ustavljala samo še občasno.
lovljenje kovine po zažiganju mrtvecev |
Komentarji
Objavite komentar