Katzev ded prismuča na Finsko
Rojen 1938, piše o raznih družinskih legendah, začenši pri dedu, na valovih evropske zgodovine in raznih vojn, ki so premetavale posameznike. In tale rodbina je bila židovska in je relativno dobro prestala WWII, je pa način pripovedovanja rahlo poenostavljen in navidezno lahkoten tudi o težjih obdobjih. En poseben suh ciničen humor, malo pretiravanja pri slikanju karakterjev, a brez patetike, zato pa veliko pragmatičnosti pri življenjskih odločitvah. Med vrsticami več toplih medčloveških odnosov kot v dejanskih zapisih. Sicer precej enih navedb specifičnih ljudi in krajev in zgodovinskih podatkov, ki pa se zdi, da niso niti zelo pomembni za razumevanje, morda pa celo niti ne vsi resnični: gre pač bolj za ustno družinsko izročilo.
Zgodba ni premočrtna, bolj neki posamezni časovni prerezi posameznih situacij, od rekrutiranja deda kot dečka v rusko vojsko, pa npr bratovo obrezovanje v zaklonišču med bombardiranjem, pa npr bratova poroka z neko distancirano nevesto in zbližanjem z rabinovo ženo na svatbi, itd itd itd. Zdelo se mi je še kar zahtevno branje, polno drobnega zadovoljstva.
Junaki tega romana nimajo nobene zveze z resničnostjo, kakor je tudi niso imeli v resničnem življenju.
Komentarji
Objavite komentar