Beigbederjev francoski roman

 

Frédéric Beigbeder: Francoski roman

* če že, ocena 8/10.....

Rojen 1965, roman je zastavljen kot priklicevanje spominov na otroštvo, medtem ko je v priporu zaradi snifanja koke v javnosti. Dodelana struktura opisov priporniške izkušnje in vmesnega drobljenja družinskih fragmentov, nekaj malega od starih staršev dalje, predvsem pa o tem, kako je bil kot mlajši bratec tako priden, da je seveda moral iztiriti v srednjih letih. Mama je bila potomka plemištva, oče buržuj, ločila sta se, ko mu je bilo šest let, in dolgo so se sprenevedali, da oče samo dela v tujini. Veliko vpletanja sodobne pop kulture, precej razkazovanja splošne razgledanosti. Precej humorja, cinizma in samoposmehovanja, čustev pa kot da jih ni in se zganejo šele kasneje, ko hčerko uči metati žabice, kot je nekoč njega učil ded.

Preveč skrbno zastavljena struktura "spominjanja na otroštvo v priporu" pogosto vključuje kakšen zelo poduhovljen globok stavek za zapik na koncu poglavja, npr:

• Kar sem imel za amnezijo, je bila morda svoboda.
• Vse pravljice se končajo na dan poroke - ko je treba reči "da", je najboljše že mimo.
• Po prvi svetovni vojni so Francozi doumeli, da je bolje znajti se in ostati živ kot junaško umreti. V deželi, ki je ravnokar spustila dušo, je bilo že biti živ velika sreča.
• Svojo preteklost lahko pozabiš. To pa še ne pomeni, da si boš opomogel.
• Težko se je pobrati po nesrečnem otroštvu. Ampak po otroštvu, zavitem v vato, se morda sploh ni mogoče pobrati.
• Branje mi služi, da čas izbrišem, pisanje za to, da ga zadržim.
• Otrok je nehvaležen. Če želiš pritegniti pozornost, ga moraš zapustiti.
• Otroke je bolje opozoriti, da je propad ljubezni nekaj, česar se ne da popraviti.
• Toliko smo se pretvarjali, da ni težav, da tudi spominov ni več.
• Knjige so način, da se pogovarjamo z ljudmi, s katerimi se ne znamo pogovarjati.

V priporu zaradi droge je dejansko bil 2008, popolno pomanjkanje spominov na otroštvo, ki se je v dveh, treh dneh pripora temeljito obudilo, pa ne deluje prepričljivo, je pa lepo zapakirano in se bere ok.

kaj ima po kom

Frédéric Beigbeder: Francoski roman; Vale-Novak, 2010; prevod Veronika Novak (izvirnik Un roman français, 2009); ISBN 978-961-259-085-7; 201 strani.