Feynman se šali

Richard P. Feynman: Gotovo se šalite, gospod Feynman!

* če že, ocena 6/10.....

Nobelov nagrajenec za atomsko oziroma kvantno fiziko 1965, (1918-1988), gre za zapis šegavih anekdot iz njegovega pestrega življenja, ki so bile posnete med pogovorom s prijateljem. Bil je gizdalin in hvalisavec, superioren, družaben, šarmer, nastopač, blefer, radoživ, radoveden, ni trpel praznega besedičenja in ni se mu bilo težko izpostavljati, bil je zelo inteligenten in pronicljiv, slovel je po svoji neposrednosti in IQ in postal popularna ikona že v času življenja, Sheldon iz Big Banga je njegov veliki občudovalec. Anekdote so precej raznolike, segajo od otroštva naprej, naslov je odziv gostiteljice na njegov odgovor, ali želi limono in mleko v čaj, in je izstrelil, da oboje.

Hipnoza se mu je zdela zanimiva izkušnja: imel je občutek, da mu ni nujno ubogati navodil, ampak da jih hoče - in pokomentira, da je to isto, kot da mu jih je nujno ubogati. Eksperimentiral je z vplivanjem na sanje. Biologe je zafrkaval, da res ni čudno, da tako malo vejo, če se vsa leta študija zapravili za to, da se na pamet učijo stvari, ki jih lahko v knjigah poiščeš v 15 minutah. Včasih sem težko razumela raznorazne poljudne opise kakšnega tehničnega gibanja (npr procesija precesija, nutacija - tukaj sicer imenovane kolebanje?!) ali pa opisov vdiranja v ključavnice in zatiče, pa npr. pisno opisovanje principov računanja na pamet je precej mim za tiste, ki o tem kaj vemo - razlage in opisi so pogosto preveč poljudni, zato pa niti dosledni niti jasni niti poljudni niti strokovni, čeprav je bil namen kar vse od tega... 

Nisem bila navdušena nad branjem, niti nad njim. Vseeno pa je bilo še kar zabavno in presenetljivo, predvsem pa me je impresioniralo, da ni trpel nobenih neumnosti in je takoj javno pokazal s prstom nanje, in je npr kot edini v komisiji prebral pet metrov srednješolskih učbenikov za naravoslovje in pompozno skritiziral vse po vrsti. Tole bi morali prebrati vsi fiziki v prvem letniku - sicer tudi vsi ostali, ampak najbrž bi večino odvrnila tale simplificirana poljudna (ne)tehničnost, ki je bila celo meni prepogosto ali nezanimiva ali pa nerazumljiva, v vsakem primeru pa nezadovoljiva.

dokaz, da za lulanje ni potrebna gravitacija

Richard P. Feynman: Gotovo se šalite, gospod Feynman!; Hiša knjig, Založba KMŠ, 2010;  prevod Tadej Žnidarčič (izvirnik Surely you're joking, Mr. Feynman!, 1985); ISBN 978-961-6744-26-3; 477 strani.