Me'med, rdeča ruta in snežinka

 

Semezdin Mehmedinović: Me’med, rdeča ruta in snežinka

* če že, ocena 10/10.....

Pisatelj in pesnik, bosanski emigrant v ZDA, opisuje dogodke okrog svoje srčne kapi in ženine možganske kapi, žena je ob tem izgubila predvsem kratkoročni spomin (vsaj začasno, pripovedovanje se konča par mesecev po dogodku), zdravila po njegovi srčni kapi pa naj bi tudi imela stranski učinek na spomin. S te perspektive emigranta, ki mu grozi še lastna pozaba, na pretanjen način razmišlja o življenju in smrti, zdravju in bolezni, moči in šibkosti. Polno trpkosti, a še več ljubezni in povezanosti med njim, ženo Sanjo in sinom Harunom (izjemno mednarodno uspešnim fotografom, režiserjem in scenaristom).

Piše z nekim suhim humorjem ob opazovanju lastne nemoči. Me'med so ga klicali v bolnišnici, in dojemanje vsega dogajanja ob svoji srčni kapi 2010 je prvo poglavje s tem naslovom. Sledi opisovanje enotedenskega potovanja jeseni 2015 s takrat 33-letnim sinom, ko se vozita po zahodu Amerike in sin fotografira predvsem razne timelapse - celotna knjiga je napisana kot drobljenje spominov za sproti in nazaj prek asociacij, kratki zapisi ločeni z zvezdicami. Potovanje s sinom je polno čudenja njunima različnima načina spopadanja s preteklimi sarajevskimi travmami in spominom, na nek način sta si zelo tuja in hkrati blizu, tudi na živce si gresta, momogrede se sooča z etično nestrpnostjo v ZDA in sinovo prevzemanje vlog pogovorov s tujci, tudi zaradi njegovega naglasa, in medtem ko sin fotografira, on razmišlja in kaj nariše - v tem poglavju je tudi kar nekaj njegovih risb. Zdaj ve, da sta oba sama in da se vsak po svoje sooča s svojo samoto. S sinom je kar zadovoljen, nič več ne more narediti zanj, svetuje mu, naj ne hodi naokrog brez jopice. Sin ima rad na glavi zavezano rdečo ruto, in to je naslov drugega poglavja. Spomladi 2016 pa ženo zadene možganska kap in se potem soočata z njeno pozabo, prizadet je predvsem kratkoročni spomin, skrbi zanjo z neskončno ljubeznijo, še vedno je ista, a vendarle čisto drugačna. Snežinka imenuje njeno belo obleko, v kateri je fotografirana kot dvajsetletnica, če sem prav razumela, in tako je naslovljeno zadnje poglavje.

Semezdin Mehmedinović (1960, Kiseljak pri Tuzli), pesnik in pisatelj, v obleganem Sarajevu je med vojno deloval kot novinar, po koncu obleganja 1996 emigrira za nekaj let v ZDA, se je v Bosno vrnil 2019 in tam živi in dela danes. Posnetek daljšega intervjuja z Mehmedinovićem iz 2020 je tukaj. Njegovo najbolj znano delo je Sarajevo blues, ki govori o vojni v Bosni. Je tesen prijatelj in sodelavec Miljenka Jergovića, ki ga ne more prehvaliti - upravičeno. 

PS: na strani 18 je napačno zapisano, da je doživel srčno kap 2000, star 50, in potem sem bila ves čas v ugibanju, zakaj se letnice in reference na čas nikakor ne ujemajo... sčasoma sem prišla do prepričanja, da je prava letnica zagotovo 2010, kar je potem tudi eksplicitno napisano na strani 176.

zadnja stran

Sanja v snežinki, 1980

Semezdin Mehmedinović: Me’med, rdeča ruta in snežinka; založba Litera, zbirka Babilon, 2019, prevod Jurij Hudolin (izvirnik Me’med, crvena bandana i pahuljica, 2017); ISBN 978-961-7056-35-8; 221 strani.