Vsega tega Deborah Levy noče vedeti

 

Deborah Levy: Vsega tega nočem vedeti

* če že, ocena 10/10.....

Deborah Levy (1959) je britanska pisateljica, pesnica in dramatičarka, rojena v Južni Afriki, v zgodnjem otroštvu je bil njen oče več let kot aktivist Afriškega kongresa v zaporu. Začne s spominom na večer pred očetovo aretacijo (izdelala sta snežaka iz veselja ob izjemno redkem snegu), pa kako so bili neprijazni do nje v šoli ali pri rasistični teti, in kako se je naučila skrivati resnico, govoriti čisto potiho oziroma raje sploh ne govoriti in kvečjemu pisati, opazovati in se čuditi svetu in ljudem okrog sebe, sklepati drobna zavezništva in se ne pretvarjati, da je lahko šlo za prijateljstvo ali celo ljubezen s strani zaposlenih črncev, ki so morali zapustiti svoje otroke, da so delali pri belcih, ki so jim nadeli tipična belska imena, da se niso trudili z originalnimi imeni... Ne pripoveduje o očetovih herojstvih, to za nekajletno hčerko ni nič važno.

Duhovito predstavi svojo načičkano sestrično in svojo debelo rasistično teto, obe kot da opisuje z otroško naivnostjo in otroško objektivnostjo, pa vendarle eno z naklonjenostjo in drugo z odporom. Oče se po petih letih vrne iz zapora, gre takoj pogledat na vrt, ali snežak še stoji (humor je očitno podedovala po njem), po dveh mesecih se izselijo v Anglijo pri njenih cca 10 letih in se starši tam tudi kmalu ločijo. V Angliji se ne počuti doma, ampak kot v izgnanstvu in bi bila rada izgnana iz izgnanstva, a tudi spominov iz Južne Afrike ne želi ohranjati, pravzaprav želi vse pozabiti - in kot da ji je to tudi do neke mere uspelo. Marsičesa ne želi vedeti, a ve, da ve. Ne trudi se plavati s tokom, želi biti originalna in samosvoja, a na nek pasivni način.

Ostaja nekakšen lahkoten navidezno površen in zaželjeno zabrisan spomin na tiste rasistične čase v Južni Afriki, vse to pa pripoveduje v okviru pripovedovanja o tem pripovedovanju nekomu na Mallorci... Zelo tekoče, ganljivo, pretanjeno branje, posebno duhovito in sem večkrat bruhnila v smeh, lahkotno in globoko hkrati, nek poseben samosarkazem in kot da niti sebe niti situacij ne jemlje čisto resno - mojstrsko mojstrsko!

Gre za triologijo (poleg te knjige še Cena življenja ter Nepremičnine) žive avtobiografije, ki je po avtoričini izjavi »nastala v samem osrčju življenja in ne na koncu s premislekom za nazaj.« Pisanje ima kar nekaj citatov (vse skupaj je zapakirano kot odziv na Orwellov esej Why I write), pri teh esejističnih elementih pa ni niti pokroviteljska niti nastopaška do bralcev. Vsekakor si želim prebrati še vsaj preostali dve avtobiografski deli.

Žalostno dekle, ki posnema žalostno dekle.

Deborah Levy: Vsega tega nočem vedeti; Mladinska knjiga, zbirka Ergo, 2021; prevod Ana Ugrinovič (izvirnik Things I don't want to know, 2014); ISBN 978-961-01-6084-7; 134 strani.