Vrt, pepel

 
Danilo Kiš: Vrt, pepel

* če že, cena 1/10.....

Avtor (1935-1989) je bil odmeven, priznan, avantgarden in kontroverzen srbski pisec madžarsko-židovskega porekla, za mnoge spregledan kandidat za Nobelovo nagrado. Imela sem ga v lepem meglenem bralnem spominu, in čeprav so se mi prve strani lepo in zanimivo prebirale (o zgodnjih spominih, navezanosti na mamo, strahovih in obsesijah, otroška razmišljanja o smrti in nesmrtnosti...), mi je šlo počasi in sem se zgubljala v fantazijah in sanjah ter do konca samo še diagonalno prelistavala, nekje na četrtini pa dokončno obupala po dveh straneh sicer znamenitega abecednega naštevanja vidikov očetovega turističnega vodnika (od alkemije in antropologije po dveh straneh drugih znanosti vse do zoologije in zoografije). Se izkaže izjemno poetično in pravljično pisanje, menda celo "kubistični" stil, in v nasprotju s prvimi stranmi je vse bolj glavna tema oče, ki je kasneje umrl v Auschwitzu (ni pa to tema te knjige), on pa se ga spominja kot večno figuro alkoholika, verižnega kadilca, norca (nekajkrat je bil hospitaliziran), družini v pogubo, revščino in sram, a vendar od strani do strani več navezanosti, ljubezni in nostalgije nanj in na tiste čase

vsi so zijali nad dečkovim poznavanjem pariške mode

Danilo Kiš: Vrt, pepel; Cankarjeva založba, zbirka Modernik klasiki #17, 2003; prevod Miha Avanzo (izvirnik Bašta, pepeo, 1965), spremna beseda Julija Uršič; ISBN 961-231-379-2; 157 strani.

Komentarji