Hessejev Demian - iskreni demonski notranji glas

Hermann Hesse: Demian; Potovanje v Jutrovo deželo

* če že, ocena 9 in 1/10.....

Hermann Hesse 1877-1962, problematičen in upornik že kot otrok (nad njim so izvajali celo eksorcizem), poskus samomora v mladosti, začel delati v bukvarnah, veliko bral in se kmalu uspel preživljati s pisanjem, Nobelova nagrada 1946 kot sprava z nemškim narodom, od prve vojne prepričan pacifist, antinacionalist, v 30-ih letih aktivno promoviral judovske pisatelje, bil prepovedan v Nemčiji - ob začetku prve svetovne vojne se je izpostavil v svojih delih kot pacifist (in se na široko zameril v Nemčiji s pozivom proti nacionalizmu v časopisnem članku 1914 O Freunde, nicht diese Töne!), izselil se je v Švico. V 60-ih je postal izredno popularen v Ameriki v času uporništva in želji po razsvetljenju... Poročen trikrat. Njegovi starši so bili iz misionarskih družin iz Indije, zato so mu bile te kulture blizu. 

Na začetku knjige je izsek iz utemeljitve Nobelove nagrade (za resnobnost in iskrenost, nagnjenost k uporu, močnejši od resničnosti, humanist v najtežjih časih, občutljivi obdelavi tveganih tem)... Potem njegovo celotno pismo ob podelitvi (ki jo vidi kot gesto sprave z nemško kulturo, sovraži poenostavitve, ceni edinstvenost in neposnemljivosti)... Sledita dve njegovi deli: Demian (cca 150 strani) in Potovanje v Jutrovo dezelo (cca 50 strani). Na koncu pa ga celovito predstavi Katarina Bogataj Gradišnik. 

*****

Demian je napisal 1919, 150 strani, 8 poglavij, prevedel Vital Klabus, polavtobiografsko o odraščanju, pod psevdonimom Emile Sinclair... Filozofsko naj bi šlo za dualizem spiritualnega in realnega. Otrok odrašča in ob frustracijah pri srečevanju z zunanjim svetom mu daje misliti in mu je v uteho skrivnosten sošolec Maks Demian, ki se izkaže za notranji glas, ki mu je vredno prisluhniti. Z očetom nakazuje konflikte, do mame pa več naklonjenosti, ki pa je jalova - tako naj bi bilo tudi v resnici.  Napisano po WWI, ob izkušnji z jungovo psihoanalizo. Simbilika in analiza dela je podrobno predstavljena na wiki, nekaj od tega je precej samoumevnega, za marsikaj moraš biti pa bolj razgledan kot sem, npr Demian da izvira iz Daimoniana - notranji glas v antiki, seveda pa tudi in zlasti demon.

Sploh na začetku sem Demiana brala z velikim navdušenjem, s trepetanjem in občudovanjem prefinjenosti, potem pa je bilo vedno več neke  simbolike in zadnjo tretjino sem brala že precej manj zbrano in posvečeno. Govori o oblikovanju človeka, iz svetlega otroštva soočanje s temno realnostjo, iskrenosti do samega sebe in iskanja samega sebe, pri tem pa moraš biti tudi sam svoj voditelj - nekateri so pri tem "zaznamovani" kot Kajn, drugačni, imajo svojo pot, ki je sicer težka, a si ni mogoče zamisliti lepše in lažje. Šlo naj bi za popravljičeno polavtobiografijo, njena globoka avtentičnost pa je pristna in se čuti. Konča se s soočanjem s prvo svetovno vojno, a na simbolni ravni, saj Hesse ni bil vojak, se je pa javil in bil dodeljen delu z vojnimi zaporniki.

*****

Potovanje v Jutrovo deželo je napisal 1932, cca 50 strani, prevedel Jože Udovič: zgodba o brezčasni religiozni sekti z znanimi realnimi in fiktivnimi osebami (Plato, Mozart, Pythagoras, Paul Klee, Don Quixote, Puss in Boots, Tristram Shandy, Baudelaire, Goldmund), ki romajo skozi čas in prostor na Vzhod v iskanju ultimativne resnice. Šlo naj bi za pot do samega sebe, ločitev in izguba romarske bratovščine, svoj drugi višji jaz mu predstavlja služabnik Leo. Nisem mogla brati, to je bilo čisto preveč simbolično in poduhovljeno zame.

Hermann Hesse: Demian - zgodba o mladosti Emila Sinclaira (prevod Vital Klabus, izvirnik Demian - Die Geschichte einer Jugend, von Emil Sinclair 1919), Potovanje v Jutrovo deželo (prevod Jože Udovič, izvirnik Die Morgenlandfahrt 1932); Cankarjeva založba 1975, zbirka Nobelovci 14; spremna beseda Katarina Bogataj Gradišnik; COBISS ID 7877377; 231 strani.