Strindbergov zagovor glede obupnega zakona
Osebna izpoved in čustveni obračun ob štiriletnem polomljenem zakonu v 70-ih letih 19. stoletja, naj bi bil moralno-pravni zagovor in literatura hkrati. Bere se precej naivno in malo humoristično in sarkastično, nisem prepričana, da je bilo tako tudi mišljeno. Žena je bila iz plemiške družine in igralka, zakon se je začel s škandali (ločitev od varajočega moža, njena možitev z nižjim slojem, prvi otrok takoj oddan v rejo zaradi skrivanja datumov poroke in rojstva, očita ji marsikaj, med drugim najbolj goreče in obsojajoče lezbična razmerja,...). Večino knjige sem sicer prebrala, zadnjo desetino pa sem samo še prelistala, ker si nisem obetala več nobenih pozitivnih bralnih presenečenj. Pisati Strindberg seveda zna, zna biti tudi delno samokritičen, hkrati pa ima o sebi in svetu zelo omejeno introspektivo in vse skupaj krneki, pa čeprav gre za čas izpred dobrega stoletja. Poročil in ločil se je nato še dvakrat.
August Strindberg (1849 - 1912) sin služkinje in očeta plemiške krvi, doživel veliko revščine in malo ljubezni, dramatik postal, ker so ga zavrnili kot igralca, globoko obsojal nepravično razredno razslojevanje, do žensk pa je bil zelo zaničljiv ne samo z današnje perspektive - čeprav se mi zdi to njegovo pritoževanje čez ženske na splošno v tej knjigi bolj sarkastično kot iskrena in dejanska pozicija. Sfaliral študij medicine, igralstva in filozofije. Pisatelj realist ekspresionist simbolist, pisal iz svojega neposrednega okolja, bolestna preganjavica glede prepada med spoloma. Veliko potoval, samotaril, bil pesimist in poln paranoj, patološki okultizem, hospitalizacije zaradi psihoz, trikrat poročen in ločen, večno reven in odvisen od pomoči prijateljev, preizkušal različne stile pisanja, opevan in posnemovan in zasramovan in zaničevan, kontroverzen in slaven, ateist, okultist in alkimist....
V tej knjigi opisuje svoje predzakonsko in zakonsko (1877-81) razmerjo s svojo prvo ženo, imena pa so izmišljena. Napisan predgovor je datiran 1887, založniku oddan 1892. Prvotni naslov je bil Ona in on, sprva napisan v francoščini, da ne bi bil dostopen domačim bralcem, predan trem osebam (bratrancu, prijatelju in posojilodajalcu), zato je bilo nekaj zapletov z neavtoriziranimi izvodi in prevodi.
Napisal je še dve avtobiografski deli: Sin služkinje in Rdeča soba, sploh Sina služkinje je morda vredno prebrati, a to delo v slovenščino ni bilo prevedeno (je pa tale Zagovor prevedel Albreht Fran že 1921 kot Bedakova izpoved), na spletu je na voljo angleški prevod, v knjižnici pa nemški in hrvaški, me mika, najbrž pa ne dovolj, ko pa imam toliko drugega na seznamu..
 |
| prvi otrok je dovolj hitro umrl, da ni bil v breme, kokršpanjel pa mu je kravžljal živce še leta in leta |
 |
| ženske so pollopice, kriminalci po nagonu - samo smrt ga lahko reši tega neskončnega pekla |
 |
| Siri von Essen - prva Strindbergova žena 1877-91, v zakonu je Strindberg (1849-1912) dopolnil 30 |
August Strindberg: Zagovor blazneža; Državna založna Slovenije 1981; prevod in spremna beseda Janko Moder (izvirnik Le paidoyer d'un fou, 1895); COBISS ID 21753856; 335 strani.
Komentarji
Objavite komentar