Pločevinasti boben
Grass (1927-2015) je Nobelovec 1999. Tole je bilo njegovo najbolj slavno delo, označeno kot magičen realizem, 1979 je film po knjigi dobil Oscarja. Prepričan mirovnik, levičar, socialist, šele 2006 razkril ob izzidu spominov Beim Häuten der Zwiebel, da je bil kot 17-leten ob koncu vojne 1944 rekrutiran v SS (prej je trdil, da je bil samo v podpornih enotah - to mu je ležalo na duši, sprva je bil deležen kar močnega pogroma in odvzema častnih naslovov, a po kratkem razmisleku je bil razumljen - do aprila 1946 je bil povojni zapornik).
Zgodba govori o Oscarju, rojenem sredi 20. let, ki pri treh letih neha rasti, strastno bobna na pločevinaste bobne in jih uničuje enega za drugim, ima pa tudi predirljiv glas, s katerim lahko ciljno razbija razne steklene predmete. Ima zelo poenostavljene razlage za dogajanje okrog sebe, pa naj bo to prešuštovanje lastne mame ali pa fašizem. Pripoveduje v prvi osebi, včasih pa govori o sebi kot o Oscarju. Kakšnih globokih čustev do ljudi okrog sebe niti nima, važen mu je boben, stvari izsiljuje s svojim razpevanjem steklenih predmetov, zelo prostodušno pripoveduje o seksualnih aktivnostih (vse po vrsti bizarne) tako drugih kot lastnih. Tudi zastoj v rasti naj bi si zrihtal kar sam z načrtovanim padcem: tako si je zagotovil telo triletnika in mali boben. Preživi zgodovinske trenutke (npr napad na poljsko pošto v Gdansku), preživi vojno, potuje in nastopa in se gre umetnika po celi Evropi, med drugim je tudi v norišnici, kjer se ima pravzaprav kar fajn in kjer si zapisuje tele svoje "spomine". Zviti način pripovedovanja lažnjivega kljukca grofa Münchhausna...
Zelo presenetljivo branje, bizarno in porogljivo in cinično in sarkastično in duhovito in zapleteno in polno simbolizma in internih for za poznavalce zgodovine in psihologije. A seveda tudi naporno, brala sem po zelo malih kapljicah, a še kar zapopadla, po prvi tretjini pa sem se utrudila in obupala in drugo tretjino prebirala bolj površno, zadnjo pa sem samo prelistala. Bi pa rada prebrala še kaj drugega od Grassa, sploh avtobiografsko "lupljenje čebule", ki pa v slovenščino še ni bilo prevedeno, opcija mi je zaenkrat samo nemški original ali pa hrvaški prevod.
Komentarji
Objavite komentar