Objave

Prikaz objav, dodanih na december, 2022

Zločin očeta / "očeta" Amara

Slika
  José Maria de Eça de Queirós: Zločin očeta Amara * če že, ocena 9/10..... Amaro je  kot revna sirota   postal duhovnik brez lastne izbire, a se je hitro znašel, intimnega druženja kikelj in talarjev je bil vaje n od malega. Ironično in satirično o zlizanosti Cerkve in politike, pehanju duhov ščine za posvetnimi dobrinami, manipuliranju zlasti vernic skozi osebnega spovednika, zaplankanost in malomeščanska dekadentnost klerikalne portugalske družbe sredi 19. stoletja.   Amaro hitro postane neobziren in uničujoč, zmanipulira mlado dekle, prepreči njeno napovedano poroko, ona umre na porodu, otrok pa je takoj oddan v slabe roke in ne preživi niti enega dne.  Zelo spretno in kompleksno zastavljena zgodba, močna in tekoča pripoved. Bolj kot za  realizem gre za satiro in ironijo, pa kot ciničen odmev na Pariško komuno 1871, češ da se kaj takega na Portugalskem ne more zgoditi, Portugalski odlične razmere in obvladovanje pleba s strahospoštovanjem in nevednostjo...

Kieslowski o filmskem sebi

Slika
  Kieslowski o Kieslowskem * če že, ocena 8/10..... Gre za razglabljanje  filmskega velikana,  slavnega poljskega režiserja (1941-1996),  o svoji karierni poti po poglavjih naslovljenih po svojih filmih .  Veliko razmišlja o psihologiji tako filmskih likov kot filmskih delavcev, gledalcev in naroda (Poljake pomiluje, poveličuje, zaničuje... posebej zanimiv mi je močan poljski antisemitizem tudi po WWII), čuti se priklenjenost na Poljsko bolj v slabem kot dobrem, razglablja o komunističnem sistemu in ljudeh, ki so režim vodili in tolerirali in trpeli, o umetniški in finančni svobodi, cenzuri in samocenzuri...  Deluje dokaj skromno kljub silnim uspehom, seveda pa je enostavno velikodušno modrovati in biti prizemljen potem, ko ti uspe... Pripoveduje o svojih prvih korakih v filmsko industrijo (sploh sprejemni izpit je hecen, ko je na vprašanje o množičnih komunikacijah navedel avtobuse, vlake in po premisleku še letala, komisija pa je mislila, da jih tako in...

Orwell prostovoljno na robu in na dnu

Slika
  George Orwell: Na robu in na dnu v Parizu in Londonu * če že, ocena 8/10..... V prvi polovici se avtor komajda preživlja kot precej neuspešen iskalec dela in kasneje pomožni delavec najnižjega ranga v pariškem hotelu in gostilni, ob tem pa se druži s takimi, ki tega ne počno prostovoljno. Brez drame opisuje bedo, utrujenost, brezupnost in brezizhodnost, pretkanost in iznajdljivost in plavanje v krutem sistemu. Potem pa se vrne v Anglijo in se kot karierni klatež potika po sistemu med prenočišči, ubožnicami, Salvation Army ipd dobrodelnimi organizacijami.  Doživeta francoska beda je bila bolj živahna in barvita, angleška pa bolj umirjena in urejeno sistemska.  Razmišlja o sistemu, ki omogoča bedno preživetje, ne pa dviga z dna , in podaja predloge za izboljšavo.  Avtor (1903-50) se je rodil kot Eric Arthur Blair v Indiji imperialističnemu uslužbencu, a otroštvo in mladost preživel v Angliji, po šolanju je opravil  pet let policijske službe v Burmi in se nato iz...

Zgodbe iz Francije

Slika
  Te že pogrešam in druge zgodbe iz Francije [antologija francoske kratke proze] * če že, ocena 7/10..... Zgodbe so vse zanimive in razen zadnje tudi gladko berljive. Večinoma pa so zelo ambiciozne ali po stilu ali po sporočilu , nekatere celo grandiozne, niti niso zelo prepoznavno francoske, prej zelo internacionalne. Spremna beseda poudarja pomanjkanje tradicije francoske kratke proze ( Pepelka francoske književnosti ), kar dokazuje že pestrost poimenovanja (contes, nouvelle, histoire, récit, textes, narrats, ...), kar pa lahko namiguje tudi na barvitost in neukalupljenost, ne pa zgolj na (analitično) zapostavljenost v primerjavi s slavnim francoskim romanom. Menda pa postaja kratka proza v zadnjem času vedno bolj priznana in to pod vplivom prevodov tujih kratkih zgodb (ha!?). Leta 1955 je že izšla ena zbirka slovenskih prevodov krajših francoskih tekstov (Potovanje po Veliki Garabaniji), v kateri pa so bili tudi izseki romanov. Avtorica spremne besede pa, zanimivo, pristavi, da ...

Zapiski Dostojevskega iz mrtvega doma

Slika
  Dostojevski: Zapiski iz mrtvega doma  * če že, ocena 8/10..... Slavni pisatelj ( 1821-1881)  je  zaradi prebiranja proticarske literature kot politični obsojenec  preživel štiri leta ( 1849-1854)  v  katorgi  - kazenskem delovnem taborišču v Sibiriji.  Zelo mirno in nevtralno brez izpostavljanja osebne zgodbe ali kakršnekoli dramatizacije opisuje dnevne in sezonske in praznične navade katoržnikov , njihovo kazensko delo, hrano, brklanje in vsakodnevne opravke, prekupčevanje, transakcijske medsebojne odnose od prijateljstva, pajdašenja do sovraštva.   Mrtvi dom je prebivališče nesvobodnih ljudi, živih mrtvecev.  Knjiga je (tudi zaradi cenzure) zastavljena kot zapiski nekega izmišljenega bivšega katoržnika, podobnega avtorju po poreklu, zanimanjih in značaju, ki je po izpustitvi ostal in umrl v sibirskem mestu. Knjiga je razdeljena na dva dela, prvi del približno omejen na prvo leto, drugi del pa se prelomi z bolnišnico in preostali...

Klišejska tridesetletnica v Parizu

Slika
  Mimi Podkrižnik: Čisti kliše ali ura je trideset let * če že, ocena 8/10..... V bistvu  en nevrotičen dan ene zelo nevrotične tridesetletne Slovenke v Parizu  v 30 kratkih poglavij skoraj po minutah. Ob tem, ko čaka in sprejema razočarajoče telefonske rojstnodnevne čestitke od svoje nefunkcionalne družine, bega po mestu na polomijadno srečanje z bivšim ljubimcem, ki ga ni uspešno predelala niti v osmih letih. Vse skupaj kulminira v klasičen živčni zlom. Zgodba je skrbno in konsistentno zastavljena , tako v tem glavnem dnevu dogajanja kot s slikanjem Miline širše zgodbe in njeno umestitvijo v okolje in malo pariško stanovanje. Vsako poglavje ima naslov tipa "Vedno bom primarna partnerka ali ura je, ko zaide sonce". Zgodba je zelo klišejska, namenoma in s poudarkom že v naslovu, še posebej pretirana je nefunkcionalna malomeščanska provencialna slovenska relativno dobro situirana družina. Ob vseh klišejih ni veliko prostora za večplastnost dobro-slabega, v podrobno...