Priročnik za azilante

 

Velibor Čolić: Priročnik za izgnance : uspešno izgnanstvo v petintridesetih korakih

* če že, ocena 9/10.....

- ob prevodu knjige je bilo letošnje poletje nekaj člankov na to temo in me je takoj zamikalo, neke vrste francoski Hemon, pisatelj rojen 1964, ki se je po vojni iz Sarajeva ustalil v tujini in piše v nematernem jeziku in to z velikim uspehom... Pravi, da je lažje intimen v francoščini, ker se v tujem jeziku počuti bolj zaščiten - zanimivo mi je to še posebej zato, ker je to ravno nasprotna izkušnja mojega izražanja v tujih jezikih, ki ga tudi jaz dojemam kot bolj intimno, a zato, ker se počutim bolj zaščitena v materinem jeziku in v njem lažje manipuliram, kako se izrazim in kako bi rada izpadla, medtem ko sem v tujem prisiljena izražati se preprosto, brez skrivanjem za niansami in brez olepševanja in brez medvrstičnih pravilnih interpretacijah, ki jih pričakujem od drugih v slovenščini

- tudi konkretni naslov se mi je zdel obetaven (delovni naslov je bil Priročnik za azilante, kar se mi zdi bolje kot izgnanec!), je pa rahlo zavajajoč, 35 je poglavij in niti ne toliko korakov, in čeprav sem pričakovala pač neke sarkastične in humoristične napotke, je bilo malo v tem smislu eno samo poglavje in to deveto (kako greš po nakupih: greš za prvo debelo črnko in kjer ona kupuje, je gotovo najcenejše v mestu; kako se zastonj voziš z metrojem; kako ukrades črno usnjeno jakno; kako in zakaj greš vedno preko Poljske...) Je pa Čolić v intervjujih poročal, da se je nekdo pritoževal, da to že ni noben priročnik, in nekdo drug, da je ta priročnik uporaben samo za pisatelje :-)

- način pisanja je za moj okus malo prevec frajerski, ljubka uta, klavrna palma, orjaški stol, gigantski mozolj, briljantna ideja ipd umetelnosti z bombastičnimi a klišejskimi pridevniki... v podobnem frajerskem smislu je veliko tudi precej bolj originalnih stavkov: srkam sladkobo svojega bodočega mačka, hlače omahujejo med modro in vijolično barvo; na zadnjici se ji že vidi delta neprivlačnih strij in ko ji prsi uidejo iz primeža nedrčka, pokažejo očitne znake utrujenosti; odrečem se nacejanju in prenajedanju in čez dva tedna imam štirinajst dni manj; oblaki so podobni opranemu perilu razobešenim med cerkvenimi zvoniki; po pravici povedano sem nekoliko užaljen - nihče namreč ne opazi, da sem nehal pisati; noči in dnevi so neskončni in zato leta hitro minevajo...veliko je prispodob in referenc iz svetovne literature, zlasti francoske, npr meni je bila cca tretjina tega dobro poznana in razumljiva, tretjina bolj meglena, tretjina pa žal popolnoma neznana...
- bere se hitro, tole frajerstvo v besedišču mi je bilo srednje všeč oziroma srednje moteče, o svojem prejšnjem življenju pove zelo zelo malo, kar se mi je zdelo zanimivo in originalno in ekstra poudari izkoreninjenost mladega vojnega azilanta okrog tridesetih let, veliko je slikovitih a bežnih likov, veliko pretiravanja... zelo dobro predstavljena nesprijaznjena vdanost v brezumno situacijo... Barbara iz Milana je tista prava ljubezen s pravo bližino, a očitno brez srečnega konca, čeprav je tudi to samo bežno predstavljeno, pomembnost te ljubezni se izkaže šele na koncu

- konec pa silovit, na koncu je konec frajerjevanja z besedami in frazami, na koncu je samo še odštevanje konca leta, odštevanje upiranju temu, da dostojno poskrbiš zase v tem novem življenju... odštevanje od 10 navzdol, v vsaki sekundi pa utrujeno in apatično in sprijaznjeno predalčkanje preteklih miselnih kupčkov... konec se mi je zdel fantastičen, čustven v svoji apatičnosti, in zaradi konca mi je bila takoj cela knjiga nenadoma mnogo bolj pomenljiva in zelo zelo všeč

- ja, je se kaj za prebrat njegovega, sploh ko se bo še malo postaral :-)) Zdi se mi zanimiv in pronicljiv, in marsikaj njegovega mi je blizu, še bolj kot tale knjiga morda Čolić iz intervjujev s pomenljivimi naslovi Naglas je postal moja nova domovina ter Dalj kot sem v Franciji, bolj se počutim Bosanca

Velibor Čolić: Priročnik za izgnance : uspešno izgnanstvo v petintridesetih korakih; naslov izvirnika: Manuel dʹexil -comment réussir son exil en trente-cinq leçons, 2016, prevod Ana Barič Moder; zalozba Goga, Novo mesto 2020; ISBN 978-961-277-259-8; 165 strani.

primer stila pisanja

2020

mlajša izvedba