Saška Vaška

Halldór Laxness: Salka Valka (1931, 1932)

* če že, ocena 5/10.....

Nenavadno, da je prevajalec v knjigi podpisan kot M.B., sicer Marjan Bregant - pater Nikolaj, 1907-1985, s kupom prevodov razne krščanske literature, tole pa prava cenena komunisticna propaganda in precej čez boga in vero - a ni želel stati za telim prevodom oziroma zakaj je sploh prevedel?

Salka Valka se izgovarja Saška Vaška in je ljubkovalna skrajšava za Salvör Valgerdur. Njena mama Sigurlina se je v iskanju boljšega življenja začasno ustavila v malem ribiškem mestecu Oseyri, ko je zmanjkalo denarja za nadaljnjo pot na jug, a s hčerko ostaneta za vedno. Sigurlina je dobra po srcu a šibkejsa od usode, hčerka Salka pa kontrastno zelo močna tako fizično kot psihično. Salka je brez lastne krivde prispevala k mamini smrti: mama jo je vendar rotila, naj ji pusti ženina...

Lik mame in odnos s hčerko zelo zanimiv, drugače pa en precej nezanimiv način opisovanja socialističnih poskusov, nikakor ne samo idealističnih, ampak vse skupaj res precej krneki... Lik Salke pa je zelo idealističen, je po svoje čudovita, po drugi strani pa čudaska, hkrati iskreno dobra in grozljivo plitka... Vse skupaj je zapakirano v neko neprepričljivo ljubezensko zgodbo, slabo razloženo in površno zloženo. Salka ljubi enega tipa, ki jo je kot otroka učil brati in je postal potem zagrizen socialist, mu plačuje za splave drugim ženskam in pot v Ameriko k drugi ženski - hkrati pa vsa pod vplivom nesojenega očima, ki jo je (skoraj) brutalno posilil pri 12 letih, pa se čez par let spet pojavi in ji da cenen prstan, mama se od ljubosumja utopi (samomorilne nagibe je imela večkrat, vedno zaradi ljubezni in nosečnosti, otroke je imela pa res materinsko rada), Salka pa potem čez ene 5 let čisto znori, ker ji ta ocim pove, da je bil prstan cenena bižuterija in ne izraz njegove velike močne ljubezni do nje, s čimer si je nekako razlagala zaplete z njim in mamo in njo... iz čistega ponosa se izseli iz hise, ki jo je kupila iz denarja, ki ga je poslal iz Amerike, itd itd itd. Sploh v prvi polovici, do mamine smrti, ima veliko vlogo tudi The Salvation Army, ki se tukaj prevaja kot Zveličavna vojska, in je predstavljena kot precej poneumljajoča patetična goreča krščanska sekta za najbolj ubožno rajo, ki vendarle rabi eno uteho in rešilno slamico.

Tole naj bi bil prehod med mladostnim in zrelim pisanjem - vsekakor pa pisateljev veliki pisateljski preboj, ko je bil star 30 let, vrnil se je iz Amerike in Salka naj bi bila napisana zelo pod vtisom ameriških razmišljanj. Sodobna umestitev zgodbe, omenjanje rostfrei pohištva, letal, organiziranje zadrug, ljudskih strank...

Roman ima dve knjigi, in vsaka ima dve poglavji. V prvem poglavju o težkem iskanju prostora pod soncem pri begu pred usodo s severa predvsem z vidika mame, zaključi se s poskusom posilstva hčerke s strani nesojenega maminega ženina. Drugo poglavje o poganjanju korenin v bedi in vrnitvi ženina, ki bi ga mama kar vzela nazaj, pa kaj, ko mu je bilo očitno več do hčerke - in mama naredi samomor. Druga knjiga pa vrnitev otroške simpatije v mesto, ki pride kot komunistični agitator, in potem se ponovno vrne še nesojeni očim. Na koncu se izkaže, da je Salka čisto podobna mami, ki je bila za ljubezen pripravljena narediti preveč, edino glede pravice na tem ali onem svetu je manj idealistična. 

Kaj naj rečem, zelo težko sem brala, pa tudi če ne bi imela visokih pričakovanj. Začelo se je dobro in obetavno, prva polovica sploh ni bila slaba, potem pa od strani do strani zgodba bolj nategnjena z neko plehko ljubavno štorijo, ki se pretvarja, da je globoka, in opevanjem socialističnih idej, ki se sicer tudi sproti sesuvajo skupaj s socialističnimi in komunističnimi in boljševističnimi liderji. Očitno pa je bil Laxnessu tale roman dobra lekcija in je premogel dovolj samokritike, da je rasel naprej kot človek in pisatelj...

Tako težko je biti človek.
Igre ni ne konca ne kraja. Da se bogu le da!
Lažje je revežem gledati otroke umirati kot živeti - le kakšen je bog, ki vse to vodi!
Sovražnikom nisem oproščala, ker sovražnikov nisem imela.

 

Halldór Laxness: Salka Valka (1931, 1932); Državna založba Slovenije, 1959; prevod Marjan Bregant, podpisan M.B.; COBISS.SI-ID - 25858817; 450 strani.

kaj pa je moškemu brez otrok viseti na križu en dan 

stil pisanja, pa je tole še bolj zmeren primer