Caged bird sings
O otroštvu črnske deklice, ki je kasneje postala ikonična pesnica, pisateljica, aktivistka. Ena najbolj slavnih avtobiografij. Otroštvo pred WWII je večinoma preživela na ruralnem segregacijskem jugu pri babici. Pri osmih jo je posilil mamin partner, takrat je za več let prenehala govoriti (razen z bratom). Kot najstnica je bila precej gajstna, takoj po srednji šoli je pri sedemnajstih rodila in s tem se knjiga konča - ji pa sledi še šest avtobiografij.
Maya izvira iz My sister, kot jo je klical leto starejši brat, na katerega je bila močno navezana. Po ločitvi staršev, ko je imela tri leta, sta živela pri očetovi mami, ki je bila zelo stroga in gospodarna in verna ženska, npr zelo ju je kaznovala in pretepla zaradi izraza "by the way", edina prava pot je namreč Gospodova... Babica je bila tako podjetna trgovka, da so si med depresijo pri njej izposojali denar celo beli zobozdravniki. Po štirih letih sta se za eno leto vrnila k mami, tam jo je posilil mamin partner, sledilo je bolnišnično zdravljenje in sodni proces in obsodba, a tipa so po enem dnevu spustili, da so ga lahko do smrti pretepli mamini gangstrski brati. Maya je za skoraj pet let onemela, govorila je samo z bratom, umaknila se je v svet literature. Kmalu po posilstvu sta šla z bratom spet k očetovi mami, tam pa jo je karizmatična učiteljica sčasoma pripravila spet do govorjenja, češ "ne moreš ljubiti poezije, če je ne recitiraš". Pri njenih štirinajstih sta šla z bratom k mami v San Francisco, kjer so črnci ob začetku WWII na veliko zapolnili vrzel interniranih in pregnanih Japoncev. Enkrat se je med počitnicami pri očetu stepla z njegovo punco, ki jo je pri tem zaštihala, potem je kakšen mesec preživela s skupino mladih brezdomcev (to izkušnjo zelo poveličuje, brez da bi to sploh kaj razdelala, a "do takrat naj bila ignorantska celo do svoje ignorance, potem pa ozaveščena o svoji ozaveščenosti, čeprav ni točno vedela, česa se je na novo zavedala"). Postala je prva črna voznica tramvaja, ker je vztrajala in vztrajala, dokler si ni te želene zaposlitve tudi priborila. Zelo ležerno se je na hitro dogovorila tudi za seks, ko je ugotovila, da ni lezbijka. Tri mesece po zaključku srednje šole je rodila, nosečnost pa uspešno skrivala pred vsemi vse do treh tednov pred porodom.
O posilstvu pri osmih pretresljivo subtilno, brez kakršnegakoli neposrednega obtoževanja ali jadikovanja, brez dramatiziranja, otroško čudenje in spraševanje, s čim je vse to sprožila in ali je tip umrl zato, ker je spregovorila in ni čisto 100% po resnici pričala na sodišču... Ampak kmalu potem postane pisanje površno in pod pričakovanji, morda ker sprva obeta več, kot dejansko nudi, in ker so nekateri del(čk)i dejansko precej dobri, sploh o prvem obdobju pri babici. Drugo obdobje pri babici in potem najstništvo pa precej krneki. O proslavi ob koncu šolskega leta npr zelo patetično, en lokalni politik je imel pač en rasističen govor, itd itd itd - večinoma precej tipični črnski aktivistični pisateljski stil. Tudi vsi ti najstniški dogodki po selitvi k mami v San Francisco podani precej površno in na hitro, pa tako zanimivo je bilo vse skupaj!!! Kot da se predvsem želi pohvaliti, kako frajersko se je odrezala kot najstnica. Zdi se, da je očeta popolnoma prečrtala, o mami pa vedno bolj občudujoče, čeprav ni prav prepričljivo pojasnila, s čim si je roditeljica to prislužila. Oba starša sta bila precej karizmatična, obe veji družine nekaj posebnega in so znali zelo poskrbeti zase.
Ptič v kletki je poetični simbolj suženstva, naslov je del pesmi znamenitega črnskega pesnika. Tale knjiga seveda zagrizenim ameriškim desničarjem ne paše zaradi zrcala rasizmu, opisov seksualnih zlorab in nasilja, predzakonskega seksa, lezbičnih referenc in posredne ter neposredne kritike religije. Že desetletja je knjiga v samem vrhu najbolj preganjanih knjig v ameriških šolskih programih in javnih knjižnicah, hkrati pa tudi med najbolj opevanimi, ponatisnjenimi in prevajanimi avtobiografijami. Njen način avtobiografstva naj bi bil zelo poseben, romanesken, poln živahnih dialogov, kot da se vse dogaja v sedanjiku. Pisala je o črnskosti od znotraj, brez opravičil ali obtožb. Predstavlja se predvsem kot posameznica, aktivizem in feminizem pa zgolj obstranski zadevi. Gre za klasičen bildungsroman. To naj bi bilo eno prvih kvalitetnih literarnih del s temo črnskega aktivizma. Očitali pa so ji, da vseeno piše predvsem za ciljno belsko bralstvo.
When his wing is bruised and his bosom sore,
When he beats his bars and would be free;
It is not a carol of joy or glee,
But a prayer that he sends from his heart's deep core,
But a plea, that upward to Heaven he flings –
I know why the caged bird sings.
.jpg)
Maya Angelou 1928-2014 je bila prava literarna pop zvezdnica, ena najbolj cenjenih ameriških pisateljic in pesnic ob prelomu stoletja, predana črnska aktivistka, ki je sodelovala z najbolj eminentnimi zgodovinskimi figurami (Malcom X, Martin Luther King Jr, ...). Na inaguraciji Billa Clintona 1993 je recitirala svojo pesem, z najvišjim odlikovanjem jo je počastil Obama (za katerega izvolitev je tudi aktivno nastopala, čeprav je v predizborih podpirala Hillary), klanjala se ji je tudi Oprah. In vse to je postala kot otrok zanemarjen s strani ločenih staršev, pri osmih brutalno posiljena, prebijala pa se je med drugim tudi kot prostitutka in plesalka. Pa vendar je bila za tiste razmere in tisti rasizem kar priviligirana v otroštvu, ne samo materialno, in podprta pri svojem razvoju. Formalno šolanje je zaključila s srednjo šolo, postala pa častna doktorantka na desetinah univerz in zaposlena kot univerzitetna profesorica in se ji je tudi zdelo prav, da jo tudi izven akademskega sveta vsi razen najožje družine nazivajo z dr. titlom.
Svoje življenje je sistematično popisala v sedmih knjigah: I Know Why the Caged Bird Sings (1969): 1928- 44 ; Gather Together in My Name (1974): 1944–48; Singin' and Swingin' and Gettin' Merry Like Christmas (1976): 1949–55; The Heart of a Woman (1981): 1957–62; All God's Children Need Traveling Shoes (1986): 1962–65; A Song Flung Up to Heaven (2002): 1965–68; Mom & Me & Mom (2013): pregled. Nekateri sicer menijo, da je tudi kar nekaj avtofikcije. Nekatere stvari je menda zavestno zamolčala (npr dva zakona) in bila glede letnic precej nedosledna, ker ji to ni bilo pomembno.
Že pri prvi avtobiografiji se je držala svojega specifičnega delovnega ritma: zgodaj je vstala, šla v hotel, kjer so morale biti odstranjene vse slike, pisala je v postelji oborožena s steklenico šerija in meditativnimi kartami, slovarjem in biblijo do zgodnjega popoldneva, ko je hotel zapustila z dobrimi desetimi popisanimi listi, ki pa jih je zvečer doma oklestila na štiri. Pisala je, ker jo je resnica osvobajala. In ker se ji je zdelo dobro, da mladi ljudje v izogib občutkom krivde in manjvrednosti vedo, da je življenje polno napak in porazov.
Slovenskega prevoda tele knjige še ni, kolikor vidim (kar me čudi, glede na ves pofl, ki se prevaja, a se mi niti ne zdi kakšna velika nuja imeti slovenski prevod te knjige), je pa angleščina še kar zahtevna, precej enih arhaičnih besed iz črnskega besednjaka izpred WWII nisem povsem razumela in njihov pomen včasih samo slutila, a se mi ni zdelo, da bi to bilo moteče ali bistveno.
Komentarji
Objavite komentar